'''Energia''' ({{lang-ru|'''Энергия'''}}, "Energija") je bila težka raketa načrtovana v takratni Sovjetski zvezi v biroju [[NPO Energia]]. Uporabljala bi se kot nosilna raketa za [[raketoplan]] [[Buran]] ali pa samostojno za izstrelitev težkih satelitov. Raketa je ena izmed največjih na svetu poleg ameriške [[Saturn V]] in ruske neuspešne N-1 za let na Luno.
Uporabljala je štiri pritrjene potisnike "boosterje", vsak z motorjem [[RD-170 Raketni motor|RD-170]] zs štirimi komorami. Gorivo potisnikov je bil [[kerozin]] (kdaj tudi oznaka RP - Rocket Propelant) in tekoči [[kisik]]. Potisniki so bili pritrjeni na centralno raketo, ki je imela 4 raketne motorje RD-0120 na tekoči kisik in tekoči vodik.<ref>Russian Space Web, [http://www.russianspaceweb.com/energia.html Energia] page. Accessed 21 September 2010</ref>
Izstrelitvena ploščad je imel dva načina konfiguracije:
Vrstica 43:
*'''Gorivo:''' LH2/LOX (tekoči kisik in tekoči vodik)
Proizvodnja raket se je končala zs padcem Sovjetske zveze in koncem programa Buran. Govorilo se je o možni ponovni gradnji raket za bodoče vesoljske polete s človeško posadko, ki bi potrebovali težko nosilno raketo, vendar je le malo verjetnosti, da bi se to zgodilo. Še vedno pa se proizvaja potisnike Zenit (RD-171), ki uporablja na [[Morska izstrelitev|Morski izstrelitvi]] SeaLaunch. RD-170 je moderen in ekonomičen motor, njegove različice se uporabljajo na Atlas V raketi (RD-180), korejski Naro-1 (RD-191) in bodoči [[Angara (raketa)|Angari]].
