Karel XII. Švedski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
nadomestitev lifetime
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 37:
Karel se na to ni oziral in Poljski napovedal vojno. Poljake je porazil v več bitkah, največjo zmago je slavil, ko je 1702 porazil poljskega kralja in saškega volilnega kneza [[Avgust Močni|Avgusta Močnega]] v [[Bitka pri Kliszowu|bitki pri Kliszowu]] in osvojil mnogo poljskih mest, med drugim tudi [[Krakov]] in [[Varšava|Varšavo]]. Naslednje leto je še večkrat premagal Poljake. Avgust je bil prisiljen zaprositi za premirje, Karel pa je raje 1704 na poljski prestol postavil Stanisława Leszczyńskega in 1706 z invazijo na Saško prisilil Avgusta, da je priznal Stanislawa kot poljskega kralja.
== Napad na Rusijo in bitka pri Poltavi==
Čeprav je pod svoj nadzor spravil Poljsko, pa to ni ustavilo ruskega carja Petra Velikega, ki je začel zs serijo vojaških reform, ki so modernizirale rusko vojsko. Ruske silam je kmalu uspelo zavzeto [[Ingrija|Ingrijo]], tam je Peter dal ustanoviti mesto [[Sankt Peterburg]], ki je 1712 postalo nova prestolnica ruske države.
 
To je spodbudilo Karla, da se je odločil vdreti v samo osrčje Rusije,z napadom na [[Moskva|Moskvo]]. Da bi povečal svoje sile je sklenil zavezništvo z [[hetman]]om ukrajinskih [[Kozaki|kozakov]] [[Ivan Mazepa|Ivanom Mazepom]]. Na koncu je vojska za je štela približno 77,400 vojakov. Na Švedskem pa je Karel pustil približno 28,800 vojakov, ki naj bi branili Švedsko v primeru sovražne invanzije.
Vrstica 48:
 
== Izgnanstvo v Turčiji ==
Karel je po porazu z majhnim spremstvom pobegnil na jug, v [[Turško cesarstvo]]. Tam si je v današnji [[Moldavija|Moldaviji]] postavil tabor skupaj zs približno 1000 preživelimi švedskimi vojaki. [[Turki]] so sprva lepo sprejeli švedskega kralja, ki jih je uspel zaplesti v vojno z Rusijo. Njegove stroške so krili naravnost iz proračuna cesarstva. Sčasoma so si švedski begunci v bližini Benderja zgradili majhno vas z imenom Karlstad. Sultan [[Ahmed III.]] je v znak dobre volje od Rusov celo odkupil nekaj švedskih žensk in otrok, ter jih poklonil Karlu in njegovim vojakom. Vendar pa so se Turki sčasoma naveličali Karlovega spletkarjenja. Tako je 1. februarja 1713 kakih 10 000 jeznih meščanov Benderja in [[janičar]]jev napadlo Švede.
 
Turki so Karla v spopadu ujeli in ga postavili v hišni pripor naprej v Didimotiko, nato pa v [[Carigrad]]. V času pripora si je kralj krajšal čas z igranjem [[šah]]a in preučevanjem turške mornarice. Njegove skice in modeli so sčasoma pripeljale do znamenitih švedskih vojnih ladij Jarramas (Yaramaz) in Jilderim (Yildirim). V tem času pa sta se njegovi sovražnici Rusija in Poljska dodatno okrepili in razširili svoje ozemlje. Avgust Močni se je vrnil na poljski prestol in Rusija je zavzela del [[Finska|Finske]]. Zapuščali so ga tudi zavezniki, tako je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] prekinila zavezništvo s Švedsko, potem ko je [[Prusija]] napadla švedske posesti v Nemčiji.