Igra: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 24:
Otroci so imeli poleg šole in hišnih opravil dovolj časa za igro. Deklice so se igrale z punčkami in živalcami iz [[keramika|keramike]]. Dečki so se velikokrat [[žoganje|žogali]] in zlagali [[kocke]]. Mnogi zgodovinarji menijo, da so poznali igro podobno naši [[Človek ne jezi se]]. Znana judejska igra je bila [[mlin (igra)|mlin]].
===
Ob igrah se pomembno razvijajo vsi športi in tekmovalne dejavnosti. Olimpijske igre so ponudile pomemben prestiž tekmovalnim posameznikom v njihovi mladosti, omejila pa se je tudi škodljivost spopadov. Še posebej je to vidno od 14.stoletja dalje, ko se celo vojskovanje v igri in boks s predpisanimi igralnimi pripomočki priredi v manj škodljivo dejavnost.
Igre so vedno stremele k temu, da bi bile aktualne in poučne. Z igro se skupine spoznajo, naučijo se imena, cenijo sposobnosti sotekmovalcev, spoznajo svoje slabosti, želja po zmagi lahko dvigne vsej skupini motivacijo do sodelovanja.
V 16.stoletju vidno porastejo v Evropi igre kakršen je šah in igre s kartami kakršen je whist, tarok in skat. Pomembno se spremeni odnos do iger s oživitvijo Olimpijskega gibanja in novimi modernimi Olimpijskimi igrami, zaradi katerih se po celem svetu prične razlikovanje med športom in igrami.
== Filozofski poskus definicije igre ==
Z avstrijskega filozofa [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Witgensteina]] igra ni predstavljala pojma, ki bi se ga dalo definirati na klasičen način. S postavljanjem homogenih definicij, kaj je igra, lahko mnoge prakse izvzamemo, čeprav jih udeleženci razumejo kot igro. Namesto homogene definicije je Wittgenstein igro vzel kot primer pojma, ki temelji na '''družinskih podobnostih'''. S tem je uvedel heterogeno definiranje igre, kjer za vse primere iger ne obstaja neka univerzalna lastnost, pač pa niz skupnih lastnosti, ki si jih posamezne igre delijo v različni meri.
| |||