Azov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
zgodovina
Vrstica 75:
 
'''Azov''' ([[Ruščina|rusko]] Азов: Azov) je mesto v Rostovski oblasti [[Ruska federacija|Ruske federacije]], ki leži v delti reke [[Don]], približno 7 km od [[Azovsko morje|Azovskega morja]], po katerem je dobil ime. Je velika morska in rečna luka z 90.642 prebivalci.<ref name=Azov>''Naselenje i trudovje resursi''. Azov.info. Pridobljeno 29. maja. 2012.</ref>
 
==Zgodovina==
===Najstarejša naselitev===
Ustje Dona je bilo že v davnini pomembno trgovsko središče. [[Grki]] iz Bosporskega kraljestva so na začetku 3. stoletja pr. n. št. v njem ustanovili svojo kolonijo [[Tanais |Tanais]],<ref>[http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5422/ ''The archeological site of Tanais'']. UNESCO. Pridobljeno 29. maja 2012.</ref> kakor so Grki imenovali Don. Ostanki Tanaisa ležijo pri vasi Nedvigovka kakšnih 20 km severno od Azova.
 
Nekaj stoletij kasneje je kolonijo opustošil kralj [[Ptolemon Bosporski]]. Ponovna naselitev grških kolonistov je mestu sprožila nov razcvet. Kolonija je propadla po vdoru [[Goti|Gotov]] v 3. stoletju n. št., ki so mesto skoraj v celoti uničili. V 10. stoletju je cela regija je prišla pod oblast slovanske kneževine [[Tmutarakan]]. Leta 1067 so jo zasedli [[Pečenegi|Kipčaki]] in jo preimenovali v Azak (nižina). Iz tega imena izhaja sodobno ime mesta Azov.
 
V 13. in 14. stoletju je večino obale Azovskega morja osvojila [[Tatari|tatarska]] [[Zlata horda]]. [[Beneška republika|Beneški]] in [[Genovska republika|genovski]] trgovci so kljub temu dobili dovoljenje za trgovanje in so na mestu sedanjega Azova ustanovili svojo kolonijo imenom Tana (Al Tana). Azov je bil od leta 1471 pod oblastjo [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Turki so na griču nad mestom zgradilo mogočno trdnjavo, ki je obvladovala tudi okolico mesta.
 
===Azovska trdnjava===
Donskim [[Kozaki|kozakom]] je leta 1637 v eni od najslavnejših bitk v njihovi zgodovini uspelo zavzeti azovsko trdnjavo, ki jo je branilo 4000 vojakov, oboroženih z 200 topovi. Trdnjavo so imeli v svojih rokah celih pet let. Leta 1641 so celo zdržali dolgo turško obleganje. Po umiku turške vojske je car Aleksej I. sklical ruski parlament – ''Zemskij Sobor'' in se odločil trdnjavo vrniti Turkom, da bi se izognil splošni vojni z Osmanskim cesarstvom. Kozaki so pred predajo trdnjave uničili vse fortifikacije.
 
Car [[Peter Veliki]] je med velikimi azovskimi ofenzivami leta 1696 ponovno osvojil trdnjavo. Po neuspeli ofenzivi na [[Moldavija|Moldavijo]] leta 1711 je bil prisiljen podpisati premirje s [[sultan]]om [[Ahmed III. |Ahmedom III.]] in Azov vrniti Turkom.
 
Po [[Rusko-turška vojna (1768-1774)|rusko-turški vojni]] (1768-1774) je po podpisu miru v Kučuk-Kajnardžiju leta 1774 Azov zasedla vojska ruskega generala Petra Rumjanceva in mesto je dokončno pripadlo [[Carska Rusija|Rusiji]]. Sedem let je bil glavno mesto istoimenske gubernije, po vzponu bližnjega [[Rostov na Donu|Rostova na Donu]] pa je njegova pomembnost padla in uprava se je preselila v Rostov.
 
Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Azov okupiral nemški [[Wehrmacht]] in ga obdržal od julija 1942 do februarja 1943.
 
==Sklici==