Filozofija: razlika med redakcijama

dodanih 481 zlogov ,  pred 5 leti
m
brez povzetka urejanja
m
m
* [[svetovni nazor]] (zelo stanjšan pomen).
 
Filozof ({{jezik-el2|φιλόσοφος}}) je oseba, ki se s filozofijo ukvarja. Zaradi vprašanj, ki jih kot filozof mora postavljati, med drugim preučuje vprašanja tudi o naravi [[Realnost|realnosti]], kar pomeni, da se opira zgolj na lastno razumevanje pojavov. Filozof se lahko opira tako na religijo ali na mišljenje drugih ljudi, a sklepi morajo biti utemeljeni ne glede na oporo pri mišljenju, torej namenjeni prepričevanju in dokazovanju, in ne sklicevanju. Ker je filozofija ena prvih virov znanosti in raziskovanja, predvsem glede abstraktnih znanosti, je pomembno povezana tudi z [[Retorika|retoriko]], [[Teologija|teologijo]], [[Pravo|pravom]] in [[Matematika|matematiko]]. Filozof je bil tudi prvi ustanovitelj [[Akademija|Akademije]], ki je prednica univerzitetnih inštitucij, kot jih poznamo.
 
== Razvoj filozofije ==
Začetki zahodne filozofije segajo v čas [[grki|starih Grkov]]. Od tedaj se je neprestano menjala tako glede vsebine kot glede svoje funkcije, prav tako pa tudi glede vpliva, ki ga je imela. Lahko bi rekli, da je svojo zgodovino začela z zastavljanjem vprašanj, te pa predstavljajo radovednost človeškega [[um]]a. Že [[Aristotel]] je v svoji ''Metafiziki'' zapisal, da je prav radovednost prve mislece spodbudila, da so na življenje gledali s filozofskimi očmi. Po njegovem v trenutku, ko se človek zave svojega neznanja, teži k spoznavanju, kar pa je tista težnja, ki jo vsebuje sama beseda ''filozofija''.
 
Na splošno bi lahko rekli, da filozofija zastavlja vprašanja in išče odgovore ter tako išče pot in [[načelo]] vsega, kar obstaja. S časom se je razvejala v različne discipline, od katerih je vsaka temeljno filozofsko vprašanje zastavljala v odnosu na določeno obliko interakcije med človekom in okoljem. Vprašanje ''biti'' kot takega obravnava [[ontologija]], o ''biti'' v celoti razpravlja racionalna [[kozmologija]], o duši kot kraju, kjer se celota odraža, pa racionalna [[psihologija]]. Tako je discipline delila srednjeveška [[metafizika]].
 
S časom se je razvila nova filozofska disciplina, [[gnoseologija]], ki preučuje možnosti, meje, poreklo in predmet, forme veljavne misli in metode znanstvenega spoznavanja, [[etika]], ki preučuje [[morala|moralno]] vedenje in sodbe, [[estetika]], ki preučuje smisel umetniškega ustvarjanja in kriterije sodb o lepoti.
 
Logiko, etiko in estetiko nekateri izenačujejo za posebne discipline splošne filozofske vede o vrednosti, [[aksiologija|aksiologije]]. Potemtakem vsaka proučuje neko osnovno vrednost: [[logika]] resnico, [[etika]] dobro, [[estetika]] pa lepoto.
 
== Filozofi in filozofija ==
== Filozofija življenja ==
Moderna, globalna, instant družba je pričela filozofijo uporabljati tudi terapevtsko. Določene elemente človeškega doživljanja okolice, ki bi lahko povzročili stres ali nelagodje, so prepuščeni filozofskemu avtorju, ki jih obdeluje z distanco, tako časovno kot krajevno, in tako ponuja bolj objektivno sliko za bralca oziroma bralce. Filozofija je tako namenjena pomirjanju in razumevanju. Kot takšne avtorje priporočajo [[Platon|Platona]], Alaina de Buttona, [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Kritika takšnega razmišljanja oziroma pop-filozofije je predvsem v tem, da se v takšnem postopku le razveljavlja zgodovino, ki je takšna stališča povzročila in nadomešča dosežke s cinizmom, kar je nenazadnje prav tako filozofija sama po sebi.
 
== Sodobna filozofija oz. javni intelektualec ==
Globalna družba ob razvitem svetovnem spletu zahteva vsaj na politični ravni seznanjenost z novimi idejami in pogledi. Filozof je tako posrednik odgovornosti oz. neodgovornosti, ki jih prinaša humanizem glede na globalne izzive. Filozofija je tako dejavnik, ki dopušča svobodo in etiko tako za državljane kot gospodarstvo in izobražence.
 
== Filozofske panoge ==
1.880

urejanj