Škocjanske jame: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
rvv
Vrstica 1:
{{Infobox World Heritage Site
Škocjanske jame so sistem vodnih jam, skozi katerega teče reka Reka. Nahajajo se v bližini Divače na slovenskem Krasu. Zanje značilna geološka tvorba so ponvice.
| WHS = Škocjan Caves
28. novembra 1986 je Komisija za svetovno in naravno dediščino pri UNESCU vključila Škocjanske jame v Konvencijo o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine - to je v seznam svetovne dediščine.
| Image = [[Image:SkocjanskeJame 2013jpg.jpg|280px]]
24 oktobra 2004 je bil Regionalni park Škocjanske jame vpisan na UNESCO-v MAB seznam biosfernih rezervatov.[1]
| State Party = {{SLO}}
Škocjanske jame so tudi kontrolna točka na Slovenski planinski poti.
| Type = Naravni spomenik
Vsebina
| Criteria = vii, viii
[skrij]
| ID = 390
• 1 Zgodovina odkrivanja
| Region = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]
• 2 Opis
| Year = 1986
o 2.1 Turistični ogled podzemnih jam
| Session = 10.
o 2.2 Turistično nedostopne podzemne jame
| Link = http://whc.unesco.org/en/list/390
o 2.3 Velika in Mala dolina
| locmapin = Slovenija
o 2.4 Mahorčičeva jama
| latitude = 45.7
• 3 Regijski park
| longitude = 14
• 4 Obiskanost
| map_caption = Lokacija Škocjanskih jam na karti Slovenije
• 5 Glej tudi
}}
• 6 Viri
'''Škocjanske jame''' so sistem vodnih [[jama|jam]], skozi katerega teče reka [[reka Reka|Reka]]. Nahajajo se v bližini [[Divača|Divače]] na [[kras v Sloveniji|slovenskem Krasu]]. Zanje značilna [[geologija|geološka]] tvorba so [[ponvica|ponvice]].
• 7 Zunanje povezave
 
Zgodovina odkrivanja[uredi | uredi kodo]
[[28. november|28. novembra]] [[1986]] je Komisija za svetovno in naravno dediščino pri [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]] vključila Škocjanske jame v [[Konvencija o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine|Konvencijo o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine]] - to je v [[seznam svetovne dediščine]].
Prvi zapisani dokument je iz leta 1819, uradno poročilo Okrožnemu uradu v Sežani, v katerem neznani pisec opisuje Škocjanske jame. 20 let pozneje se je Tržačan Jakob Svetina, vodovodni mojster, s splavom spustil 120 m daleč po Reki v notranjost jam, da bi ugotovil, kako zajeti vodo za tržaški vodovod. V tistem času (leta 1851) so se najgloblje spustili rudarji iz Idrije - 420 m.
 
Glas o lepoti Škocjanskih jam se je v 19. stoletju razširil po vsej Evropi. Jama je pritegnila speleologe dr. Adolfa Schmidla in brata Miller z Dunaja, iz Češke Antona Hankeja in Viljema Putika in iz Trsta Josipa Mariniča, ter pozneje številne Italijane. Prve vratolomne steze so speljali možje iz bližnjih vasi, ki so bili hkrati tudi odlični vodniki.
24 oktobra 2004 je bil Regionalni park Škocjanske jame vpisan na UNESCO-v MAB seznam biosfernih rezervatov.<ref>Kras[http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/slovenia/the-karst/]</ref>
Tisti del jam, kjer se začne današnji turistični ogled - to je Tiha jama - so odkrili domači vodniki leta 1904. Prvih raziskovalcev jama ni zanimala, ker je to slepi rokav brez tekoče vode. Leta 1938 so iz doline Globočak prebili krajši predor za udobnejši dostop obiskovalcev. Leta 1958 so v jamah uredili električno razsvetljavo.
 
Opis[uredi | uredi kodo]
Škocjanske jame so tudi kontrolna točka na [[Slovenska planinska pot|Slovenski planinski poti]].
 
Ponor reke Reke
== Zgodovina odkrivanja ==
Prvi zapisani dokument je iz leta 1819, uradno poročilo Okrožnemu uradu v [[Sežana|Sežani]], v katerem neznani pisec opisuje Škocjanske jame. 20 let pozneje se je Tržačan ''Jakob Svetina'', vodovodni mojster, s splavom spustil 120 m daleč po Reki v notranjost jam, da bi ugotovil, kako zajeti vodo za tržaški vodovod. V tistem času (leta 1851) so se najgloblje spustili rudarji iz Idrije - 420 m.
Ponvice v jami
 
Glas o lepoti Škocjanskih jam se je v 19. stoletju razširil po vsej Evropi. Jama je pritegnila [[speleolog]]e [[Adolf Schmidl|dr. Adolfa Schmidla]] in brata Miller z Dunaja, iz Češke [[Anton Hanke|Antona Hankeja]] in [[Viljem Putik|Viljema Putika]] in iz Trsta [[Josip Marinič|Josipa Mariniča]], ter pozneje številne [[italijani|Italijane]]. Prve vratolomne steze so speljali možje iz bližnjih vasi, ki so bili hkrati tudi odlični vodniki.
Prizanje UNESCO
 
Tisti del jam, kjer se začne današnji turistični ogled - to je ''Tiha jama'' - so odkrili domači vodniki leta [[1904]]. Prvih raziskovalcev jama ni zanimala, ker je to slepi rokav brez tekoče vode. Leta [[1938]] so iz doline Globočak prebili krajši predor za udobnejši dostop obiskovalcev. Leta [[1958]] so v jamah uredili električno razsvetljavo.
Naravni most in vhod v jame
 
Reka Reka ponikne v Veliki dolini v Škocjanske jame in teče 34 km podzemno do Jadranskega morja, kjer priteče na plano kot izvir reke Timave. V deževnem času je pogled na veliko reko, ki izginja v podzemlje na dnu Velike doline, 160 m pod površjem, prav veličasten in zastrašujoč. Območje Regijskega parka Škocjanske jame je arheološko izredno bogato in kaže na tukajšnjo neprekinjeno poselitev že od pred deset tisoč let do danes. Dragocene in bogate arheološke najdbe v Mušji jami, kjer je bilo konec bronaste in v železni dobi jamsko svetišče, nakazujejo na vpliv grške civilizacije. To območje je bilo pred tri tisoč leti zagotovo eno najpomembnejših romarskih krajev v Evropi in zlasti v Sredozemlju, kjer je imelo pomemben kulten pomen v povezavi s posmrtnim življenjem in komunikacijo z duhovi prednikov.
== Opis ==
[[Slika:Skocjanske jame river Reka entrance.JPG|thumb|220px|Ponor reke Reke]]
[[Slika:Burger SJ Ponvice 01.jpg|thumb|220px|Ponvice v jami]]
[[Slika:Hoehlen-von-Skocjan-UNESCO.jpg|thumb|220px|Prizanje UNESCO]]
[[Slika:Škocjan, Divača - naravni most med Veliko in Malo dolino.jpg|thumb|220x|Naravni most in vhod v jame]]
[[Reka Reka]] ponikne v Veliki dolini v Škocjanske jame in teče 34&nbsp;km podzemno do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], kjer priteče na plano kot [[Reka Reka|izvir reke Timave]]. V deževnem času je pogled na veliko [[reka|reko]], ki izginja v podzemlje na dnu Velike doline, 160 m pod površjem, prav veličasten in zastrašujoč. Območje [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]] je [[arheologija|arheološko]] izredno bogato in kaže na tukajšnjo neprekinjeno poselitev že od pred deset tisoč let do danes. Dragocene in bogate arheološke najdbe v [[Mušja jama|Mušji jami]], kjer je bilo konec [[bronasta doba|bronaste]] in v [[železna doba|železni dobi]] jamsko svetišče, nakazujejo na vpliv grške [[civilizacija|civilizacije]]. To [[območje]] je bilo pred tri tisoč leti zagotovo eno najpomembnejših romarskih krajev v [[Evropa|Evropi]] in zlasti v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], kjer je imelo pomemben [[kult]]en pomen v povezavi s posmrtnim življenjem in komunikacijo z duhovi [[prednik]]ov.
 
Izjemnost Škocjanskega jamskega spleta:
* Podzemni kanjon Reke dolžine 2600 m, od 10 do 60 m širok, do 146 m visok
* Ena največjih podzemnih dvoran v Evropi je Martelova dvorana – 2,2 milijona m3, visoka 146 m, široka 120 m in 300 m dolga
* Ponvice velikih dimenzij
* Naravni mostovi med Veliko in Malo dolino, naravni most v Mali dolini
* Naravna okna v Mahorčičevi jami in na dnu brezna Okroglica
* Slapovi in brzice: trideset do 10 m visokih slapov in brzic
* Udornice: Aktivni sta Velika in Mala dolina; fosilne so Lisična, Sapendol, Sokolak, Globočak, Mali dol, Dol Jablanc, Lesendol, Lazni dol in Bušljevec
[[Slika:SkocjanskeJame 2006jpg.jpg|thumb|220.00000000000003x220.00000000000003px|Šumeča jama]]
 
Šumeča jama
=== Turistični ogled podzemnih jam[uredi | uredi kodo]===
V smeri turističnega ogleda se Tiha jama začne v ozkem prehodu, ki je kljub nizkemu stropu bogat s kapniki. Sledi ji Velika dvorana. Strop se boči najmanj 30 m visoko, [[tloris]] dvorane pa je 70 x 120 m. Tu so orjaške kapniške strukture in pri izhodu iz dvorane stojijo orgle, delo narave.
 
Od tam naprej lahko slišimo vse glasnejše bučanje podzemeljske Reke. Šumeča dvorana je najbolj navdušila člane Komisije za svetovno naravno dediščino pri UNESCU. Od rečne gladine do stropa je 104 m, dvorana pa je dolga dobrih 300 m. Visoko pod stropom je vzidana plošča z napisom 2.9.1965 do koder je segala najvišja voda v jami. Podzemna reka si je v apnenčasto kamnino izdolbla ozek kanjon Hankejev kanal, ki ga 50 m nad gladino prečka Cerkvenikov most. Ta most so zgradili leta 1937 po načrtu domačina Franca Cerkvenika. Most pa so temeljito obnovili 2003.
Od tam naprej lahko slišimo vse glasnejše bučanje podzemeljske [[Notranjska Reka|Reke]]. Šumeča dvorana je najbolj navdušila člane Komisije za svetovno naravno dediščino pri [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]]. Od rečne gladine do stropa je 104 m, dvorana pa je dolga dobrih 300 m. Visoko pod stropom je vzidana plošča z napisom 2.9.1965 do koder je segala najvišja voda v jami.
Podzemna reka si je v apnenčasto kamnino izdolbla ozek kanjon Hankejev kanal, ki ga 50 m nad gladino prečka Cerkvenikov most. Ta most so zgradili leta [[1937]] po načrtu domačina Franca Cerkvenika. Most pa so temeljito obnovili 2003.
 
V Šmidlovi dvorani zopet vidimo svetlobo. Dvorano omejujejo navpične stene - pobočja Velike doline. Tam lahko vidimo kamnite ponvice. S posebnim dvigalom zapustimo podzemni svet.
 
Turistično nedostopne podzemne jame[uredi | uredi kodo]
=== Turistično nedostopne podzemne jame ===
Te jame so sicer dostopne vendar niso primerne za množični obisk. V Veliki dolini se pod severozahodno steno v obliki spodmola odpira Tominčeva jama. Tu so našli v ilovici sledove človeškega bivanja v obdobju od mezolitika do antike. Jama je posebej zaslovela po najdbi jamskih biserov - drobnih kamenčkov, ki jih je voda oblekla v sigast okras.
Te jame so sicer dostopne vendar niso primerne za množični obisk. V Veliki dolini se pod severozahodno steno v obliki spodmola odpira Tominčeva jama. Tu so našli v [[ilovica|ilovici]] sledove človeškega bivanja v obdobju od [[mezolitik]]a do [[antika|antike]]. Jama je posebej zaslovela po najdbi jamskih biserov - drobnih kamenčkov, ki jih je voda oblekla v [[siga]]st okras.
Hankejev kanal je dolg 800 m in pelje skozi tri podzemeljske prostore v Martelovo dvorano, ki je z dva milijona m3 največja na Krasu do Mrtvega jezera, kjer Reka ponikne in pride kasneje na dan kot Timav.
 
Velika in Mala dolina[uredi | uredi kodo]
Hankejev kanal je dolg 800 m in pelje skozi tri podzemeljske prostore v Martelovo dvorano, ki je z dva milijona m3 največja na Krasu do Mrtvega jezera, kjer Reka ponikne in pride kasneje na dan kot [[Timav]].
Med Veliko in Malo dolino se pne naravni most. Nekaj deset metrov pod njim pa so zgradili Tomasinijev most. Tukaj lahko spomladi na nadmorski višini komaj 300 m opazimo alpski avrikelj (Primula auricula). Poleg njih pa rastejo sredozemski venerini lasci (Adiantum capillus-veneris). Venerini lasci lahko uspevajo le pod stropom Šmidlove dvorane, ker tam izhaja relativno topel zrak iz jam s stalno temperaturo 12 ºC, v obeh dolinah pa se pogosto zadržuje jezero hladnega zraka.
 
Mahorčičeva jama[uredi | uredi kodo]
=== Velika in Mala dolina ===
Vhod v Mohorčičevo jamo je zaprt, ker steze niso vzdrževane. Ime nosi po županu Jožefu Mahorčiču, ki si je že v prvi polovici 19. stoletja prizadeval za turistično odprtje jame. Reka je ob vstopu v jamo zgradila velik obokan zatrep.
Med Veliko in Malo dolino se pne naravni most. Nekaj deset metrov pod njim pa so zgradili Tomasinijev most. Tukaj lahko spomladi na nadmorski višini komaj 300 m opazimo [[alpski avrikelj]] (''Primula auricula''). Poleg njih pa rastejo sredozemski [[venerini lasci]] (''Adiantum capillus-veneris''). Venerini lasci lahko uspevajo le pod stropom Šmidlove dvorane, ker tam izhaja relativno topel zrak iz jam s stalno temperaturo 12 ºC, v obeh dolinah pa se pogosto zadržuje jezero hladnega zraka.
Regijski park[uredi | uredi kodo]
 
Škocjanske jame so del Regijskega parka Škocjanske jame. Park obsega celoten sistem Škocjanskih jam, kanjon notranjske Reke od jam do mostu v Škofljah ter pokrajino neposredno nad jamami z vasmi Matavun, Škocjan in Betanja.
=== Mahorčičeva jama ===
Obiskanost[uredi | uredi kodo]
Vhod v Mohorčičevo jamo je zaprt, ker steze niso vzdrževane. Ime nosi po ''županu Jožefu Mahorčiču'', ki si je že v prvi polovici 19. stoletja prizadeval za turistično odprtje jame. Reka je ob vstopu v jamo zgradila velik obokan zatrep.
Leto Število obiskovalcev
 
1986 82 000
== Regijski park ==
1999 44 000
Škocjanske jame so del [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]]. Park obsega celoten sistem Škocjanskih jam, kanjon notranjske [[Notranjska Reka|Reke]] od jam do mostu v [[Škoflje|Škofljah]] ter pokrajino neposredno nad jamami z vasmi [[Matavun]], [[Škocjan, Divača|Škocjan]] in [[Betanja]].
2008 100 000
 
== Obiskanost ==
 
{| class="wikitable"
|-
| Leto || Število obiskovalcev
|-
| 1986 || 82 000
|-
| 1999 || 44 000
|-
| 2008 || 100 000
|}
 
== Glej tudi ==
*[[Regijski park Škocjanske jame]]
*[[Seznam kraških jam v Sloveniji]]
*[[Ramsarska konvencija]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]
 
== Viri ==
{{sklici}}
* Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž ''Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid''. Ljubljana: Mladinska knjiga. ((1991)(Martin: Tlačiareň Neografia) ISBN 86-11-06445-3 {{COBISS|ID=117308}}
* Mencinger B. ''Naravni parki Slovenije''. Ljubljana: Mladinska knjiga. (2004) ISBN 86-11-16747-3 {{COBISS|ID=213355264}}
 
== Zunanje povezave ==
 
{{kategorija v Zbirki|Škocjan Caves}}
{{Geopedia|L578_F735_T118_vF_b2_x421980_y58350_s17}}
* [http://www.park-skocjanske-jame.si/ Uradna spletna stran parka]
* http://www.burger.si/Jame/SkocjanskeJame/ParkSkocjanskeJame.html
* [http://whc.unesco.org/en/list/390 Škocjanske jame] na straneh UNESCO World Heritage Centre
* [http://www.kam.si/izleti/skocjanske_jame_sprehod_v_ozadju_svetovnega_slovesa.html Škocjanske jame - največji znani podzemeljski kanjon na svetu]
* [http://www.kam.si/parki/park_skocjanske_jame.html Park Škocjanske jame]
 
 
{{Unesco Slovenija}}
 
[[Kategorija:Jame v Sloveniji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]]
[[Kategorija:Občina Divača]]