Mednarodni filmski festival v Berlinu: Razlika med redakcijama

'''Mednarodni filmski festival v Berlinu''' ('''Berlinale)''') je festival A-kategorije, torej mednarodni [[filmski festival]] s tekmovalnim programom. Poleg festivalov v [[Filmski festival v Cannesu|Cannesu]] in [[Beneški filmski festival|Benetkah]] velja za enega od treh najpomembnejših filmskih festivalov na svetu.

Berlinale vsako leto obišče okoli 20.000 medijskih strokovnjakov iz več kot 70 [[država|držav]]. Prav tako visoko je število prijavljenih filmov - leta [[2004]] se je za projekcijo na festivalu potegovalo več kot 3.000 [[film]]ov. Od leta [[2002]] dalje spada festival pod pristojnost Zvezne republike Nemčije, torej ne črpa več iz deželne blagajne [[Berlin]]a.

Prvi '''Berlinale''' so priredili leta [[1950]]. Do leta [[1978]] je potekal poleti, od takrat naprej ima termin februarja. Na to je vplivala želja po projekciji čim več svetovnih [[premieraPremiera (razločitevdogodek)|premier]] filmov. Kajti velja pravilo, da lahko posamezen film nastopi le na enem od ''treh velikih festivalov''. Torej le v Berlinu, [[Beneški filmski festival|Benetkah]] ali [[Filmski festival v Cannesu|Cannesu]].

Iniciator filmskega festivala je bil [[Oscar Martay]], predstavnik [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriške vojske]], ki je bil pristojen za kontrolo filmske industrije v Berlinu. Martay je tudi priskrbel denarna sredstva iz virov ameriške vojske, ki so omogočila prva leta festivala. Prvi Berlinale je imel slogan »''Izložbeno okno svobodnega sveta''« - [[6. junij]]ajunija [[1951]] ga je otvoril prvi ameriški film [[Alfred Hitchcock|Alfreda Hitchcocka]], ''Rebecca''.

Prvi direktor filmskega festivala je postal filmski [[zgodovinar]] [[Alfred Bauer]], ki je po vojni deloval kot svetovalec [[britanska vojska|britanske vojske]]. Že od prvega festivala naprej se podeljuje ''Zlati[[zlati medved'']] za najboljši [[film|celovečerni film]]. Koncept [[kip]]ca je delo [[kipar]]kekiparke [[Renée Sintenis]]. Vendar so prve Zlatezlate medvede podeljevali kot nagrade občinstva, na podelitev torej ni vplivala žirija.

Leta [[1955]] se je to spremenilo. Takrat je ''[[Mednarodno združenje filmskih producentov'' [[Fédération Internationale des Associations de Producteurs de Films|FIAPF]] (FIAPF) Berlinale tudi uradno kategoriziralo kot festival A kategorije. K dolžnostim takega tipa festivala spada tudi imenovanje mednarodne žirije, ki tako od leta [[1956]] naprej podeljuje Zlatezlate in Srebrne[[srebrni medved|srebrne medvede]]. Berlinale je predvsem znan po velikem številu obiskovalcev in [[zvezdnik]]ovzvezdnikov.

Korenite spremembe so nastopile konec [[1960.|šestdesetih]] let prejšnjega stoletja zaradi [[hladna vojna|hladne vojne]] in družbenih sprememb. Tako je film ''[[O.K.]]'' režiserja [[Michael Verhoeven|Michaela Verhoevena]] leta [[1970]] dvignil toliko prahu, da je žirija odstopila in prekinila tekmovalni program. Leta [[1971]] pa se je v festival integriral tudi ''Mednarodni forum mladega filma'', ki se posveča filmom mladih ustvarjalcev ter progresivnim izdelkom. [[Politika]] takratnega predsednika vlade [[Willy Brandt|Willyja Brandta]] je poskrbela za prvo projekcijo nekega sovjetskega [[film leta|filma leta]] ([[1974]]) ter prvo projekcijo filmskega izdelka iz Nemške demokratične republike ([[1975]]).

Leta [[1976]] je postal direktor festivala filmski [[novinarstvo|publicist]] [[Wolf Donner]], ki festival korenito posodobil - vpeljal je tudi nov têrmin za festival. Eden od razlogov za novi termin je tudi sprememba termina filmske tržnice (danes: ''European Film Market''), ki se pozimi manj križa z ostalimi filmskimi tržnicami. Poleg tega so prvič organizirane dodatne sekcije, na primer ''Nemški film'', ''Otroški filmski festival'' in ''Panorama''. Leta 1979 je [[1979]] direktor postal [[Moritz de Hadeln]]. V čas njegovega vodenja sodi tudi premestitev festivalske centrale na [[Potsdamer Platz]].

Od leta [[2001]] naprej vodi Berlinale [[politične znanosti|politolog]] in [[menedžment|menedžer]] [[Dieter Kosslick]]. Do sedaj je uveljavil novo sekcijo ''Perspektiva: nemški film'' ter leta [[2003]] prvič priredil ''Berlinale Talent Campus'', kjer se vsako leto predstavijo mladi, še neuveljavljeni filmski igralci in igralke. Leta [[2005]] je na tem zboru igralcev sodelovala [[Aleksandra Balmazović]], leta [[2006]] pa [[Iva Krajnc|Iva Kranjc]].

Tekmovalni program predstavlja osrednji del festivala, kjer se celovečerni filmi potegujejo za Zlatega ter Srebrne medvede. V tekmovalnem programu lahko nastopijo le filmi, ki so bili dokončani v zadnjih 12 mesecih pred pričetkom festivala. Dodaten pogoj je, da še niso bili prikazani izven matičnih držav. Nagrade podeljuje mednarodna žirija (leta 2006 jo je na primer vodila britanska igralka [[Charlotte Rampling]]). Edini slovenski film od osamosvojitve naprej, ki je bil uvrščen v ta prestižni program, so ''[[Rezervni deli]]'' (2003) režiserja [[Damjan Kozole|Damjana Kozoleta]].

Prva [[retrospektiva (roman)|retrospektiva]] je bila prirejena leta [[1977]]. Poleg osrednje retrospektive se vsako leto priredi tudi t.i. ''Hommage''. Retrospektive se običajno ukvarjajo z določenimi [[žanr]]i ali obdobji, hommagi z določenimi avtorji ali igralkami/igralci.

Vsako leto prikaže mednarodni izbor aktualnih celovečernih in kratkih filmov za otroke. Med filmi enajstčlanska otroška [[žirija]] izbere po enega dobitnika ''Steklenega medveda'' za najboljši celovečerni oziroma kratki film. Poleg tega dodatna strokovna mednarodna žirija podeli tudi nagrado Nemškega združenja prijateljev mladine. Leta [[2003]] so prvič priredili tudi posebno mladinsko sekcijo, imenovano '''14plus'''. Steklenega medveda za najboljšo celovečerno produkcijo podeli v tem primeru sedemčlanska žirija mladostnikov.

''Berlinale Special'' je del uradnega programa postala leta [[2004]]. V tem delu Berlinala se prikazujejo aktualni izdelki priznanih filmskih ustvarjalcev, kakor tudi filmske klasike in filmi, ki obravnavajo trenutno pereče probleme.

''European Film Market'' ([[EFM]]) je naslednik nekdanje filmske tržnice. V okviru EFM-a se vsako leto organizira okoli 600 projekcij 400 prijavljenih filmov.

* ''Nemški film''

* '''Berlinale - poletne noči'''