Grad Murska Sobota: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
+ gt/ktgr
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
Današnji [[grad]] je naslednik izginulega murskosoboškega gradu. Listina iz leta [[1255]] je prva, ki nakaže, da je današnji grad že obstajal. Njegov resnični obstoj potrjujeta listina iz leta [[1478]] ki ga omenja kot »''castellum in Belmwra''«, in leta [[1498]] kot »''castellum Mwrayzombath''«. Grad in njegova širša okolica sta od [[11. stoletje|11. stoletja]] spadala pod [[Ogrska|ogrsko]] kraljevo ozemlje. V 12. in 13. stoletju je bila zemlja razdeljena v [[fevd]]. Nastala so večja zemljišča. Eno izmed njih je [[zemljišče Belmura]]. Vanj sta spadala najstarejši kraj Murska Sobota in [[dvor Bel Mura]], ki je bil upravno središče celotnega belmurskega ozemlja. Njegova lega je bila pomembna zaradi križišča prometnih in trgovskih poti med Nemčijo in Ogrsko.
Dvor in pozneje grad sta se sprva imenovala ''Bel Mura'', kot središče ozemlja Belmura. Ležala sta zraven naselja Sobote, kar je slovenska ljudska oblika imena, ki jo [[Madžari]] ob prihodu v [[10. stoletje|10. stoletju]] prevzamejo, v listinah pa zapisujejo v različicah kot ''Szombata'', ''Zombota'', ''Sombatha''... Ime izhaja iz sobote kot dneva v tednu, druga možna razlaga pa pravi da prihaja iz osebnega imena »Sobata« s slovansko osnovo »sabota«. Madžarske pisarniške oblike so pozneje dodale »Murska« po zemljišču Belmura, ki izhaja iz starejšega poimenovanja »''Mura''«.
 
Rodbina [[Szechyji|Szechy]] je v drugi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] postala lastnica dvora, ki je bil upravno središče belmurskega ozemlja. Ti so pozidali grad v drugi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] v pravilni [[renesansa|renesančni]] obliki, ki je ohranjena še danes. Grad je sestavljen iz štirih enako visokih in dvonadstropnih stanovanjskih traktov, ki obdajajo notranje pravokotno dvorišče, ki je obdano z arkadnimi hodniki.