|
| image = Walls of Troy (2).jpg
| alt =
| caption = Obzidje akropole pripada Troji VII, ki je bila identificiranaprepoznana kot mestokraj Trojansketrojanske vojne (cpribl. 1200 pr. n. št.).
| map_type = TurkeyTurčija
| map_alt =
| map_size = 280
| built = 3000 pr. n. št.
| abandoned = 500 n. št.
| epochs = Zgodnjazgodnja bronasta doba do Bizantinskega cesarstva
| cultures =
| dependency_of =
| designation1 = WHS
| designation1_offname = Archaeological Site of Troy
| designation1_type = Kulturnokulturno
| designation1_criteria = ii, iii, vi
| designation1_date = 1998 (22nd22. [[World Heritage Committee|sessionseja]])
| delisted1_date =
| designation1_partof =
}}
'''Troja''' (starogrško Ἴλιον, ''Ilion'' ali Ἴλιος, ''Ilios''; in Τροία, ''Troia''; latinsko ''Trōia'' in ''Īlium''; hetitsko ''Wilusa'' ali ''Truwisa'';[1][2] turško ''Truva'')), je bila [[stara Grčija|starogrška]] [[mestna država]] ([[polis]]) v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Edini sodobni vir obstoja tega [[mesto|mesta]] sta ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]]'', [[Homer]]jeva [[ep]]a.
Troja naj bi bila na hribu HissarlikHisarlik, 6 kilometrov od [[Dardanele|Dardanel]]. Nastala naj bi okoli leta 3200 pr. n. št. kot utrjeno oporišče. Ker je Troja imela nadzor nad Dardanelami (trgovino s [[Črno morje|Črnim morjem]]), je obogatela. Bogata državica je privlačila zavojevalce. Okoli leta 1184 pr. n. št. naj bi v Trojo prikorakal [[Agamemnon]] in jo zavzel. Troja naj bi bila prizorišče [[trojanska vojna|trojanske vojne]].
Nekateri [[zgodovinar]]ji in [[arheolog]]i menijo, da sta bili ''Iliada'' in posledično ''Odiseja'' le izmišljeni [[književnost|književni deli]], ki pa sta temeljili na dogodkih med [[jonska kolonizacija|jonsko kolonizacijo]] Male Azije. Deli naj bi tako književno prikazali neuspehe [[stari Grki|starih Grkov]] pri [[kolonizacija|kolonizaciji]] notranjosti maloazijskega prostora, saj jih je zavrnila močna [[Hetitski imperij|Hetitskahetitska država]]. Deli naj bi nastali v Mali Aziji in sta tako tudi utrjevali nacionalnonarodno zavest med kolonizatorji.
Danes je hrib Hisarlik dal svoje ime majhni vasici v bližini ruševin, ki omogoča turistom, da obiščejo arheološko najdišče Troja, in ki leži v provinci Çanakkale, približno 30 km jugozahodno od istoimenskega pokrajinskega središča v TučijiTurčiji. Najbližja vas je Tevfikiye.
Troja, je kasneje postala tudi naslov filma, ki naj bi pripovedoval o trojanski vojni.
== Homerjeva Troja ==
[[File:Troas.png|thumb|left|KartaZemljevid Troade vključuje tudi Trojo]]
Starogrški zgodovinarji različno postavljajo trojansko vojno v 12., 13. ali 14. stoletje pred našim štetjem: Eratosten do 1184 pred našim štetjem, Herodot do 1250 pred našim štetjem, Duris Samos do 1334 pred našim štetjem. Sodobni arheologi povezujejo homersko Trojo z arheološko Trojo VII.<ref>{{harvnb|Wood|1985|p=16}}.</ref>
V Iliadi, Ahajcevso Ahajci ustanovitiustanovili svoje taborišče v bližini izliva reke ScamanderSkamander (predvidoma moderno Karamenderes)<ref name="ShopesHamilton2008">{{cite book|last1=Cenker|first1=Işil Cerem|last2=Thys-Şenocak|first2=Lucienne|editor=Shopes, Linda; Hamilton, Paula|title=Oral History and Public Memories|year=2008|publisher=Temple University Press|location=Philadelphia, PA|isbn=1-59213-141-7|page=76}}</ref>, kjerkamor so naplavljenihpotegnili svoje ladje. Mesto TrojeTroja samaje stalabila na hribu, se raztezala čez ravnico ScamanderSkamander, kjerna sekateri bitkeso trojanskibile vojnibitke semed jetrojansko zgodilvojno. SpletnaStarodavno stran starodavnega mestamesto je danes približno 5 km od obale. danes,Antično vendarustje soSkamanderja antičnije usta Scamander,bilo pred približno 3000 leti na kopnem, izlival se je bilov ozaliv temin naustvarjal daljavonaravno celinskihpristanišče<ref>[[Strabo]], ''[[Geographia|Geography]]'' XIII, I, 36, tr. H. L. Jones, Loeb Classical Library; [[Pliny the Elder|Pliny]], ''[[Natural History (Pliny)|Natural History]]'', V.33, tr. H. Rackham, W. S. Jones and D. E. Eichholz, Loeb Classical Library.</ref>, lije v velikem zalivu tvori naravno pristanišče, ki je bil od leta napolnjenanapolnjeno z naplavinnaplavinami. Nedavne geološke ugotovitve so dovoljenedovolile rekonstrukcije,rekonstrukcijo kakotrojanske bi se prvotna Trojan obala pogledal,obale in rezultati so v veliki meriglavnem potrjujejo pravilnost homerskegahomerske geografije Troje.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/2736059.stm Geologists investigate Trojan battlefield], 7 February 2003, BBC NEWS</ref>
== Arheološka Troja ==
[[Image:Plan Troy-Hisarlik-en.svg|thumb|right|Arheološki načrt citadele Hisarlık]]
Položaj ruševin v citadeli pri Hisarlıku so oštevilčene od Troja I – Troja IX,I–IX s podoznakami:
*Troja I 3000–2600 pr. n. št. (Zahodna Anatolija, zgodnja bronasta doba 1)
*Troja II 2600–2250 pr. n. št. (Zahodna Anatolija Anatolija, zgodnja bronasta doba 2)
*Troja III 2250–2100 pr. n. št. (Zahodna Anatolija Anatolija, zgodnja bronasta doba 3 [zgodnja])
*Troja IV 2100–1950 pr. n. št. (Zahodna Anatolija Anatolija, zgodnja bronasta doba 3 [srednja])
*Troja V: 20.–18. st. pr. n. št. (Zahodna Anatolija Anatolija, zgodnja bronasta doba 3 [pozna])
*Troja VI: 17.–15. st. pr. n. št.
*Troja VIhVII: pozna bronasta doba, 14. st. pr. n. št.
*Troja VIIa: c. 1300–1190 pr. n. št., najverjetneje nastavitev za Homerjevo zgodbo
*Troja VIIb<sub>1</sub>: 12. st. pr. n. št.
*Troja VIIb<sub>2</sub>: 11. st. pr. n. št.
*Troja VIIb<sub>3</sub>: po c.približno 950 pr. n. št.
*Troja VIII: c.približno 700–85 pr. n. št.
*Troja IX: 85 pr. n. št. –c–pribl. 500 n. št.
Arheološko najdišče Troja je bilo dodano na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]] leta 1998.
| 