Gomoljika: Razlika med redakcijama

Tartufi so nenavaden, skrivnosten [[gomolj]], ki se skriva pod zemljo. Ker nimajo nadzemnih delov, jih človek sam ne more najti. Lahko pa jih zavoha posebej izurjen [[pes]] ali [[Prašiči|svinja]], ki po zaslugi svojega ostrega [[Vonj|vonja]] nabiralcem pokažejo skrita mesta, kjer bi se utegnili skrivati tartufi. Nabiralci tartufov poznajo številne znake, ki jih vodijo do mesta, kjer bi utegnili biti tartufi. Navadno jih iščejo v bližini posameznih debel in na obronkih, dobra lokacija pa je navadno najstrožje varovana družinska skrivnost. V Sloveniji je nabiranje tartufov prepovedano, kljub temu pa jih poznavalci ("tartufosledniki") vsako [[leto]] naberemonaberejo od 100 do 200 [[Kilogram|kilogramov]].

Velikost [[Barva|belih]] tartufov seže od velikosti [[lešnikLešnik|lešnika]]a pa vse do majhne lubenice, povprečno pa so veliki za kokošje [[jajce]]. Dozorevati začnejo konec avgusta in zorijo vse do konca decembra. Rastejo do približno 600 metrov nadmorske višine, v simbiozi s trepetlikami, belimi in črnimi topoli, vrbami, hrasti, leskami, lipami in gabri. Za iskanje tartufov uporabljajo posebej dresirane [[pes|pse]], ki lahko zavohajo zrel tartuf tudi na razdalji 50 [[Meter|metrov]] in več. Črni tartuf raste že [[Pomlad|spomladi]]. V državah, kjer je nabiranje tartufov zakonito, se sezona začne 15. oktobra in traja približno do konca januarja.

Tartufe pripravljajo sveže, posušene, namočene v olivno olje ali zmlete in posušene. Pri pripravljanju jedi vedno uporabljajo zelo majhne količine tartufov, tako zaradi njihove intenzivne arome kot zaradi visokih cen, ki jih dosegajo, saj v gastronomiji to dragoceno [[Začimba|začimbo]] postavljajo na najvišji [[prestol]].