Energija in razvoj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
odstranitev naslovov, ki so bili prazni
dodajanje notranjih povezav
Vrstica 5:
[[Image:Energy-production-World2.png|thumb|right|Proizvodnja energije od leta 1989 do leta 1999]]
[[Slika:Izgradnja 240 MWA transformatorja narejenega v Sloveniji.jpg|thumb| Izdelava 240 MWA transformatorja v podjetju Etra]]
'''[[Energija]] in [[razvoj]]''' je področje, ki se ukvarja z dostopnostjo [[energija|energije]] (v fizikalnem [[energija (razločitev)|pomenu]]) vsemu [[človeštvo|človeštvu]], razvojem in izkoriščanjem novih [[viri energije|virov energije]] ter učinkovitejšo izrabo virov energije.
 
Tehnološko napredne družbe so postale vse bolj odvisne od zunanjih virov energije za transport, proizvodnjo številnih industrijskih prevodov pri proizvajalcu in energetskih storitvah. Ta [[energija]] omogoča [[Človek|ljudem]], ki si lahko privoščijo stroške za [[življenje]] v sicer neugodnih podnebnih razmer z uporabo ogrevanja, prezračevanja in/ali [[Klimatska naprava|klimatsko napravo]]. Stopnja uporabe zunanjih virov energije razlikujemo med družbami, kot tudi na podnebje, udobje, gostoto [[Promet|prometa]], [[Onesnaženje|onesnaževanje]] in razpoložljivost domačih virov [[Energija|energije]].
 
===Obnovljivi viri===
Glavni izdelki: Obnovljivi viri energije in komercializacija obnovljivih virov
Obnovljiva energija je energija, ki prihaja iz naravnih virov kot so sončna svetloba, veter, dež, plimovanje in geotermalna toplota, ki je obnovljiva (naravno obnovljena). Obnovljiva energija je alternativa fosilnih goriv in jedrske energije in so jo navadno imenovali alternativna energija v 1970 in 1980. V letu 2008 je približno 19% svetovne porabe energije iz obnovljivih virov kar 13% prišlo iz tradicionalne biomase, ki se uporablja predvsem za ogrevanje in 3,2% od hidroelektrične energije. Novi obnovljivi viri [[Energija|energije]] (majhne [[Hidroelektrarna|hidroelektrarne]], moderna biomasa, veter, sonce, geotermalna energija in biogoriva) predstavljajo drugih 2,7 odstotkov in raste zelo hitro.<ref name=r2010>[[REN21]] (2010). [http://www.ren21.net/globalstatusreport/REN21_GSR_2010_full.pdf Renewables 2010 Global Status Report] p. 15-16.</ref> Delež obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije je okoli 18%, katerih 15% svetovne električne energije prihaja iz odstotkov hidroelektraren in 3% iz novih obnovljivih virov energije.
 
Vetrna energija raste po stopnji 30 odstotkov letno, pri čemer je po vsem svetu nameščeno zmogljivost 158 gigawatts (GW) v letu 2009 in se pogosto uporablja v Evropi, Aziji in ZDA. Konec leta 2009 je kumulativni globalni fotovoltaična (PV) naprava presegla 21 GW in PV elektrarne so zelo priljubljene v Nemčiji in Španiji. Sončne termoelektrarne deluje v ZDA in v Španiji in največja med njimi je 354 megavatov (MW) SEGS elektrarna v puščavi Mojave. Največja svetovna geotermalna energija je namestitev gejzirjev v Kaliforniji z nazivno zmogljivostjo 750 MW. Brazilija ima eno največjih obnovljivih energetskih programov na svetu, ki vključuje proizvodnjo goriva etanola iz sladkornega trsa in etanol zdaj zagotavlja 18 odstotkov avtomobilski države goriva. Etanol gorivo je tudi splošno na voljo v ZDA.
Vrstica 24:
[[File:Global Wind Power Cumulative Capacity.svg|thumb|right|Vetrna energija: po vsem svetu obstoječe zmogljivosti]]
 
Vetrna [[energija]] izkorišča moč vetra za pogon listov vetrnih turbin. Te turbine povzročajo vrtenje magnetov, ki ustvarjajo električno energijo. Vetrni stolpi so običajno zgrajeni skupaj z vetrnimi elektrarnami. Vetrna energija raste po stopnji 30 odstotkov letno z po vsem svetu nameščeno zmogljivostjo 158 gigawati (GW) v letu 2009 in se pogosto uporablja v Evropi, Aziji in ZDA.
 
Ob koncu [[Leto|leta]] [[2010]] je bilo po vsem svetu tablica zmogljivosti vetrnih pogonskih generatorjev 197 gigawattov (GW). Proizvodnja energije je 430 TWh, kar je približno 2,5% električne energije uporabe po vsem svetu. Več držav je doseglo relativno visoko stopnjo izkoriščanja vetrne energije, kot na primer 21 odstotkov stacionarno proizvodnjo električne energije na Danskem, 8% na Portugalskem 16% v Španiji, 14% na Irskem in 9% v Nemčiji v letu 2010. Od leta 2011, 83 držav po vsem svetu uporablja vetrno energijo na podlagi tržnih zakonitosti.
 
Mnogo izmed največjih operativnih kopenskih vetrnih elektrarn se nahaja v ZDA. Od novembra 2010 je Roscoe Wind Farm največje na kopnem vetrna elektrarna na svetu, z zmogljivostjo 781.5 MW moči, ki mu sledi Horse Hollow z vetrno energijo Center (735,5 MW). Od novembra 2010, Thanet vetrne elektrarne na morju Project v Združenem kraljestvu so največje vetrne kmetije na svetu na 300 MW, ki mu sledi Horns Rev II (209 MW) na Danskem.
Vrstica 52:
 
Veliko sončnih fotonapetostnih elektrarn je bilo zgrajenih, predvsem v Evropi. Od decembra 2011 so največje fotonapetostne (PV) elektrarne na svetu Golmud Solar Park (Kitajska, 200 MW), Sarnia fotovoltaična elektrarna (Kanada, 97 MW), Montalto di Castro Fotovoltaična elektrarna (Italija, 84,2 MW), Finsterwalde sončni park (Nemčija, 80,7 MW), Okhotnykovo Sončni park (Ukrajina, 80 MW), Lieberose fotovoltaični park (Nemčija, 71,8 MW), Rovigo fotovoltaična elektrarna (Italija, 70 MW), Olmedilla fotovoltaičn park (Španija, 60 MW) in in Strasskirchen sončni park (Nemčija, 54 MW).
 
===Kmetijska biomasa===
 
===Geotermalna===
 
===Plimovanje===
 
===Fosilna goriva===
 
===Jedrska===
 
===Fisija===
 
===Fuzija===
 
==Stroški po viru ==
 
==Večja energetska učinkovitost==
 
==Menjalnik==
Vrstica 87 ⟶ 105:
 
====Stisnjen zrak====
 
==Trajnost==
 
==Odpornost==
 
==Prihodnost==
 
==Glej tudi==