Niccolò Machiavelli: Razlika med redakcijama

Renesančni politični teoretik, ki se je več kot desetletje sam ukvarjal z diplomatskim in državniškim delom v Firencah, velja v sodobni politični filozofiji in političnih znanostih za utemeljitelja realističnega pristopa k teoriji politike. Ukvarjal se je tudi s pisanjem zgodovinskih kronik, vojaške doktrine in dramskih del, med katerimi izstopa komedija »''Mandragola''« (1518). Med zgodovinskimi in političnimi spisi je najpomembnejše [[politična filozofija|politično filozofsko]] delo »[[Vladar (Machiavelli)|Vladar]]« (''Il principe'', [[1513]]), v katerem zavrže politični idealizem predhodnikov. Na podlagi zgodovinskega izročila in osebnih izkušenj diplomata v tem delu razpravlja v obliki nasvetov vladarju o nujnosti uporabi prisile in nemoralnega ravnanja, da vladar zavaruje svojo oblast in vzpostavi spoštovanje zakonov, kar oboje vodi v končni smoter blaginje države. V mnogo obširnejšem, a enakovredno vplivnem delu ''[[RazmišljanjaRazprave obo prvih desetih knjigahknjigh Tita Livija]]'', simpatizira z [[rimska republika|republikansko]] politično ureditvijo in [[demokracija|demokratičnimi]] ideali [[Stari Rim|Starega Rima]].