Zevsov kip v Olimpiji: Razlika med redakcijama

[[File:Statue of Zeus.jpg|thumb|Domišljijska rekonstrukcija Fidijevega kipa Zevsa, graviranje Philippe Galle, 1572, izz risbe Maartena van Heemskercka]]

'''Zevsov kip v Olimpiji''' je bil velikanskavelikanski sedečasedeči figurakip, približno 13 m visokavisok, <ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/455782/Phidias Phidias] from [http://www.britannica.com/ encyclopædiabritannica.com]. Retrieved 3 September 2014</ref> ki ga je izdelal grški kipar [[Fidija]] okoli 435 pred našim štetjem v svetišču [[Olimpija, Grčija|Olimpije]], [[Grčija]], in je stal v [[Zevsov tempelj, Olimpija|Zevsovem templju]]. Kip je bil izlesen lesene konstrukcije inter prevlečen s slonokoščenimi in zlatimi ploščami ([[Krizelefantinskakrizelefantinska tehnika]]). inPredstavljal je predstavljal boga [[Zevs]]a, ki je sedel na prestolu, izdelanem iz cedrovine, okrašen sz ebenovino, slonovino, zlatom in dragimi kamni. Eno od [[Sedem čudes starega veka|sedmih čudes antičnega sveta]] <ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9078346/Statue-of-Zeus Statue of Zeus] from [http://www.britannica.com/ encyclopædiabritannica.com]. Retrieved 22 November 2006</ref> je bilo izgubljeno in uničeno v 5. stoletju našega štetja, brezni kopije, ki bi bila najdena, zato so podatki o njegovi obliki znani le iz antičnih grških opisov in podobe vna kovancih.

VelikiVelik sedeči kip, kotki ga je izdelal Fidija, je zasedal polovico širine hodnika templja. "Zdi se, da bi moral biti tempelj brez strehe, če bi Zevs vstal,", je opozoril zgodaj v 1. stoletju pred našim štetjem geograf [[Strabon]], "bi moral biti tempelj brez strehe.« <ref>Alaa K. Ashmawy. The Seven Wonders: The Statue of Zeus at Olympia]." Retrieved on 2 December 2001.</ref> Zevs je krizelefantinska skulptura, izdelana iz slonovine in zlatih plošč na leseni podkonstrukciji. Ne kopija v marmorju, ne v bronu ni bila najdena, prepoznaven je samo iz približne različice na kovancu iz Elideelidskih in na rimskih kovancih inter vgraviranih [[Gema |draguljih]].<ref>Gisela Richter, "The Pheidian Zeus at Olympia" ''Hesperia'' 35 .2 (April–June 1966:166-170) pp. 166f, 170. Details of the sculpture in this article are corroborated in the Richter article.</ref>

V 2. stoletju našega štetja ga je [[geograf]] in popotnik [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] podal podrobenpodrobno opisopisal. Kip je bil kronan z izrezljanim vencem iz oljčnih vejic. Imel je zlate sandale in zlato haljo z vdelanimi živalmi in lilijami. V desni roki je imel majhen krizelefantinski kip okronane [[Nike]], boginje zmage. V njegovi levi roki je bilo žezlo z [[intarzija]]mi iz različnih kovin, ki je podpiralo orla. [[Prestol]] je bil okrašenaokrašen z zlatom, dragimi kamni, ebenovino in slonovino. <ref>Pausanias, ''Description of Greece'' 5.11.1-.10). Pausanias was told that the paintings on the throne were by the brother of Phidias, Panaenus.</ref> Po rimskem [[zgodovinar]]ju [[Tit Livij |Liviju]] je rimski general AemiliusLucij PaulusEmilij Pavel Makedonski (zmagovalec nad Makedonci) videl kip in "se je preselil v njegovo dušo, kot če bi videl boga osebno",<ref>Livy, ''Ab Urbe Condita'', XLV. 28, 5.: ''“Iovem velut praesentem intuens motus animo est.”''</ref> medtem ko je v 1. stoletju grški govornik DioDion KrizostomHrizostom izjavil, da bije en sam pogled na kip pomenildovolj, da bi človek pozabilpozabi vse svoje zemeljske težave. <ref>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Dio_Chrysostom/Discourses/.html#51 Or.&nbsp;12.51]</ref>

[[File:Zeus Hermitage St. Petersburg 20021009.jpg|thumb|upright|Rimski ''sedeči Zevs'', marmor in bron (restavriran), sledipodoben tipuFidijevemu Fidijevega kipakipu (Hermitage MuseumErmitaž, SaintSankt PetersburgPeterburg).]]

Po legendi, koKo so Fidija vprašali, kaj ga je navdihnilo -, ali je preplezal goro Olimp, da bi videl Zevsa, ali pa je Zevs prišel izz Olimpa, da bi videl Fidija, je umetnik odgovoril, da je upodobil Zevsa po Prviprvi knjigi, verzi 528 - 530528–530, [[Homer]]jeve [[Iliada|Iliade]]: <ref name="Seven Wonders of the world">{{cite book |last=Zamarovský|first=Vojtěch|title=Za sedmi divy světa|page=186|authorlink=}}</ref>

:: ''z glave nesmrtne in glej:zaziblje se silni Olimpos!. <ref>[http://www.library.northwestern.edu/homer/html/application.html Iliad, I, 528-530]</ref>

Kipar se je tudi domnevnoproslavil ovekovečilz svojuprizoritvijo ljubezni med moškim in dečkom (''eromenoseromen''), Pantarkes, izrezljan "Pantarkesov kalos" v božjem mezincu inje postavilizrezljan "Pantarkov kolos", relief fanta, kronanegaki sse sabokrona, pa je postavil ob vznožje kipa. <ref>John Grimes Younger, ''Sex in the Ancient World from A to Z'', p. 95. Routledge; Abingdon and New York, 2005.</ref>

Glede na rimskega zgodovinarja [[Svetonij]]a, je rimski cesar [[Kaligula]] "ukazal, da morajo takšni kipikipe bogov, ki so bili še posebej znanznani po svoji svetosti ali po njihovi umetniški vrednosti, vključno studi ZevsovZevsovega iz Olimpije, prinesti iz Grčije, da jim odstrani glave in jih nadomesti s svojo"." <ref>Suetonius, ''Gaius'' 22.2; compare Cassius Dio, 59.28.3.</ref> Preden bi se je to zgodilo, je bil cesar umorjen (leta 41)., Njegova"njegov napovedumor umoraso jenakazovali prerokovalamnogi veliko čudočudeži. Kip Jupitra pri Olimpiji, kateregaki ga je odredilukazal razstaviti na koščke in preseliti v Rim, je nenadoma izrekel takšenizzval gromek smeh, da se je oder podrl in so delavci popadali na tla.". <ref>Suetonius, ''Gaius'', 57.1. In Roman religion Jupiter was the equivalent of Zeus.</ref>

Okoliščine kipa in morebitno uničenje niso znani. Bizantinski zgodovinar Georgios[[Georgij KedrenosKedren]] v 11. stoletju piše, da je bil odpeljan v [[Konstantinopel]], kjer je bil uničen v velikem požaru v palači LauseionLavzejon (grško Λαυσείον), leta 475. Druga možnost je, da propadeje propadel skupaj s templjem, ki je pogorel leta 425. <ref>Richter, 1966, note 1, citing Georgius Kedrenos, ''Historiarum Compendium'' §322c, in ''Corpus Scriptorum Historiae Byzantinae'' ''34'', vol. I, p. 564.</ref> Zgodnejšo izgubo ali škodo je nakazal LucianLukijan iz SamosataSamosate v kasnejšem 2. stoletju; <ref>Lucian, ''Timon'', 4.</ref>

[[File:Workshop of Phidias.jpg|thumb|PotografijaFotografija Fidijeve delavnice v OlmpijiOlimpiji (2005)]]

Približen datum kipa (tretja četrtina 5. stoletja pred našim štetjem) je bila potrjena ob odkritju (1954-19581954–1958) Fidijeve delavnice, umeščeneki boljje alibila manjna kraju, takoki kotga je dejalnavajal Pavzanias. Arheološke najdbe obsegajoso bile orodje za obdelavo zlata in slonove kosti, delčkedelčki slonovine, dragedragi kamnekamni in terakotaterakotne črepinje. Večina slednjih je bila uporabljena za ustvarjanjesteklene steklenih ploščplošče in oblikovanje kipove halje iz listov iz stekla, naravno drapirane in zgubane, nato pozlačene. SkodelicaNašli do tudi skodelico z vpisomnapisom "ΦΕΙΔΙΟΥ ΕΙΜΙ" ali "Pripadam Fidiju" je bila tudi najdena na lokaciji. <ref>[http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/greece/hetairai/pheidias.html James Grout, ''The Workshop of Pheidias'', Encyclopaedia Romana (accessed 31 July 2013)]</ref>