Blaise Pascal: Razlika med redakcijama

'''Blaise Pascal''' [blêz paskál], [[Francozi|francoski]] [[matematik]], [[filozof]] in [[fizik]], * [[19. junij]] [[1623]], [[Clermont-Ferrand]], [[Puy-de-Dôme]], [[Auvergne (regija)|Auvergne]], [[Francija]], † [[19. avgust]] [[1662]], [[Pariz]], Francija.

 

[[Slika:Pascal1423.jpg|thumb|right|250px|Blaise Pascal iz knjige »Praktična fizika« (»Practical Physics«) iz leta 1914]]

 

Nesrečni dogodek v novembru leta 1654, ko se je Pascal s konjsko vprego prevrnil in komaj ostal živ, pa je močno spremenil nadaljnji potek njegovega življenja. V njem je namreč zaznal skrivnostno opozorilo, da so njegove matematične dejavnosti vse prej kot po Božji volji. Odločil se je, da se poslej posveti izključno premišljevanju o veri in [[bog]]u. Kmalu zatem se je pridružil skupini zavzetih kristjanov, ki se je zbirala okrog samostana [[Port Royal]], in ji ostal zvest do smrti. Lotil se je pisanja zagovora krščanstva, a je njegovo delo ostalo nedokončano. Prijatelji so po smrti zbrali gradivo na lističih in ga izdali pod naslovom ''Misli''.

 

 

V matematiki se je ukvarjal s [[stožec|stožčevimi]] [[stožnica|preseki]], [[teorija števil|teorijo števil]], kjer je znan njegov Pascalov aritmetični trikotnik [[binomski koeficient|binomskih koeficientov]] ali Pascalova matrika, ki ga je sestavil leta 1653 v delu ''Razprava o aritmetičnem trikotniku'' (''Traité du triangle arithmétique'').

Če je <math>a=d\, </math> ali <math>a>d\, </math>, se krivulja imenuje srčnica ali kardioida, ki je epicikloida, kjer sta premer premičnega in nepremičnega kroga enaka. V [[geometrija|geometriji]] sta znana Papos-Pascalov (glej [[Papos]]) in splošni [[Pascalov izrek]], ki ga je Pascal dokazal okoli leta 1639: po dve in dve nasprotni stranici [[stožnica|stožnici]] včrtanega [[šestkotnik]]a se sekajo v [[točka]]h, ki leže na isti [[premica|premici]]. Oba izreka sta dualna [[Brianchonov izrek|Brianchonovemu izreku]].

 

 

V [[fizika|fiziki]] se je ukvarjal s [[tlak]]om v [[tekočina|tekočini]], kjer je znan izraz za [[hidrostatični tlak]] kot [[hidrostatični tlak|Pascalov zakon]]. Po njem se imenuje [[merska enota|enota]] za tlak, [[paskal|pascal]]. Leta 1642 je izdelal prvi mehanski [[računski stroj]]. Stroj je znal [[seštevanje|seštevati]] in [[odštevanje|odštevati]] 6-mestna [[število|števila]].

V [[filozofija|filozofiji]] se je ukvarjal z odnosom [[religija|vere]] in [[razum]]a. Delo: ''Misli''.

 

 

=== Poimenovanja ===

Po Pascalu se imenuje [[paskal (programski jezik)|programski jezik pascal]] in enota za tlak.

 

 

{{katzbirke}}