Vodni stolp, Maribor: Razlika med redakcijama

'''Vodni stolp''' ob [[Drava|Dravi]] v [[Maribor]]u je dobil današnjo obliko leta 1555. Zgrajen je iz kamnitih masivnih zidov s strelnimi linami. Predstavlja pozno [[renesansa|renesančno]] utrdbo, ki je varovala jugovzhodni del mestnega obzidja iz smeri [[Drava|Drave]]. Preden so italijanski mojstri v 16. stoletju utrdili [[mariborsko obzidje]], sta na njegovem južnem delu stala okrogla obrambna stolpa, predhodnik današnjega [[Židovski stolp|Židovskega stolpa]] ter na mestu sedanjega Vodnega stolpa okrogli stolp, imenovan Smodniški, omenjen leta 1529. Italijanski gradbeni mojstri so okrog leta 1555 zgradili obe dravski [[bastija|bastiji]] (srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi), zahodno, imenovano Mariborske [[Benetke]] in vzhodno - Vodni stolp. Na dravski obali zunaj obzidja se je razvil Pristan, trgovsko središče starega Maribora. [[Pristan]] ([[Lent]]) je dobil ime po pristajanju [[šajka|šajk]] (majhna tovorna ladja pravokotne oblike) in [[splav (plovilo)|splavov]]. Do začetka gradnje koroške železnice, leta 1863, je pred pristaniško hišo - Benetkami - na poti proti vzhodu letno pristajalo do 800 šajk in 1200 splavov.

 

 

Potopljen naj bi bil tudi peterokotni Vodni stolp, v katerem (zdaj le občasno) deluje prva [[vinoteka]] slovenskih [[vino|vin]]. Pod vodstvom mariborskega gradbenika Jožeta Požauka (1908-1995) je bila 1500 ton težka kamnita stavba v zadnjem trenutku dvignjena za 2,6 metra. Izvedba del je trajala 7 mesecev v letih 1967 in 1968. Le nekaj sto metrov dalje je bila rušenju namenjena tudi stavba z najstarejšo, več kot [[Stara trta|400-letno trto]]. Ta danes zaščiten naravni spomenik ima korenine v depresiji pod novo gladino Drave, ohranila pa se je zaradi zavzetosti anonimnega prebivalca zgradbe.