Anton Korošec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika z Wikipodatki |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 23:
Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca [[Vseslovenska ljudska stranka|Vseslovenske ljudske stranke]] v [[Reichsrat (Avstrija)|državnem zboru]], kjer je 30. maja 1917 kot predsednik [[Jugoslovanski klub|Jugoslovanskega kluba]] prebral [[Majniška deklaracija (1917)|majniško deklaracijo]], ki je zahtevala združitev vseh [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] v eno državno enoto v okviru avstro-ogrske monarhije. Ob razpadu Avstro-Ogrske je [[Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki mu je predsedoval, 29. oktobra 1918 razglasil [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov]], po tem, ko je z [[Nikola Pašić|Nikolo Pašićem]] sklenil [[Ženevska deklaracija|Ženevsko deklaracijo]], s katero je [[Kraljevina Srbija in Črna gora]] priznala enakopravnost takšne države pri združevanju z njo na [[konfederacija|konfederalni]] osnovi. Ob sami združitvi so se [[Srbi]] in [[Hrvati]] dogovorili za centralistično ureditev in novonastala [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] je bila urejena kot unitarna monarhija.
Bil je podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS leta 1918, nato je kot vodja [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]] sodeloval v drugih desno usmerjenih vladah; leta 1924 je, po porazu na volitvah leta 1920, na Slovenskem SLS spet zmagala in Korošec je postal podpredsednik vlade, v letih 1924 in 1927 tudi minister za notranje zadeve. Nasprotoval je sprejetju [[vidovdanska ustava|vidovdanske ustave]] in se zavzemal za večjo avtonomijo [[Slovenci|Slovencev]] v okviru Kraljevine, dokler ni SLS skupaj s srbskimi radikali oblikovala centralistične vlade in je ideja zamrla. Po atentatu na [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]] leta 1928 mu je kralj zaupal vodenje vlade v [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarski diktaturi]], bil pa je tudi minister v [[Petar Živković|Živkovićevi]] vladi leta 1929.
V opoziciji se je leta 1932 postavil za [[Slovenska deklaracija|Slovensko deklaracijo]], ki je zahtevala nov mednarodni sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov, zaradi česar bi bila takšna država privlačna tudi za zamejske primorske in koroške Slovence. Na objavo Slovenske deklaracije se je režim odzval tako, da je Korošca in druge prvake slovenskega katoliškega političnega tabora januarja 1933 konfiniral v Bosni; čez nekaj mesecev so dr. Korošca sicer iz Bosne premestili v konfinacijo na Hvar. V času konfinacije na Hvaru je z [[Milan Stojadinović|Milanom Stojadinovićem]] začel pogovore o ustanovitvi nove stranke [[JRZ|Jugoslovanske radikalne zajednice]]. Njegova konfinacija se je končala s smrtjo kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] oktobra 1934.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Junija 1935 je postal minister za notranje zadeve v [[Milan Stojadinović|Stojadinovićevi]] vladi. Sodeloval je pri pripravah [[sporazum Cvetković-Maček|sporazuma Cvetković-Maček]] in bil minister za šolstvo v njuni vladi. Proti koncu življenja je v govorih odkrito nastopal proti [[prostozidarstvo|prostozidarstvu]], [[komunizem|komunizmu]] in [[židovstvo|židovstvu]], organiziral je tudi [[protikomunizem|protikomunistično]] organizacijo [[Straža v viharju]]{{cn}}.
| |||