Arhimed: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 14:
Med druge matematične dosežke spadajo točen približek števila [[pi|''π'']], ki ga je določil z analizo [[Arhimedova spirala|Arhimedove spirale]], in eksponentno izražanje zelo [[veliko število|velikih števil]]. Bil je tudi eden prvih, ki je uporabil matematiko za razlago fizikalnih pojavov, postavil temelje [[hidrostatika|hidrostatike]] in [[statika|statike]], vključno z razlago delovanja [[vzvod]]a. Izumil je tudi več naprav, med njimi vijačno črpalko, [[škripčevje]] in vojaške stroje za obrambo Sirakuz.
 
Umrl je med obleganjem Sirakuz. Ubil ga je rimski vojak, čeprav je imel ukaz, da se mu ne sme nič zgoditi. Rimski govornik [[Mark Tulij Cicero|Cicero]] piše, da so mu na njegovo zahtevo na grob postavili kroglo in valj, ki sta simbolizirala njegova matematična odkritja.qq
 
Za razliko od njegovih [[izum]]ov so bili njegovi matematični spisi v antiki bolj malo znani. Prebirali in navajali so jih matematiki iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], prvi obširen zbornik njegovih del pa je nastal šele okoli leta 530. V [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] ga je objavil bizantinski matematik, astronom in arhitekt [[Izidor iz Mileta]]. Komentarje Arhimedovih del, primerne tudi za širše bralstvo, je prvi napisal in objavil [[Evtokij]] v 6. stoletju. [[Srednji vek]] je preživelo razmeroma malo kopij Arhimedovih spisov, ki so kasneje postali pomemben vir zamisli za [[renesansa|renesančne]] učenjake.<ref>Bursill-Hall, Piers. ''Galileo, Archimedes, and Renaissance engineers''. Sciencelive with the University of Cambridge. Pridobljeno 7. avgusta 2007.</ref> Leta 1906 so odkrili do tedaj neznan ''[[Arhimedov palimpsest]]'', grški prepis Arhimedovih del iz 10. stoletja, ki je dal nove vpoglede v Arhimedove matematične metode.<ref>''Archimedes – The Palimpsest''. Walters Art Museum. Pridobljeno 14. oktobra 2007.</ref>
Vrstica 213:
== Spisi ==
 
Zdi se, da Arhimed ni bil posebno ponosen na svoje mehanske izume. Zanje je mislil, da ne predstavljajo pravega filozofskega dela, zato je objavljal samo svoje matematične razprave. Pisal je v [[Dorci|dorski]] [[grščina|grščini]], narečju antičnih Sirakuz.<ref> Nigel Guy Wilson (2006). ''Encyclopedia of ancient Greece'', str. 77. ISBN 0-7945-0225-3.</ref> Njegovi spisi se niso tako dobro ohranili kot Evklidovi, zato je sedem njegovih razprav znanih samo iz omemb drugih avtorjev. [[Papos Aleksandrijski]] omenja razpravo ''O izdelavi krogle'' in druga dela s področja [[mnogokotnik]]ov, medtem ko [[Teon II.|Teon Aleksandrijski]] citira odlomek o [[lom svetlobe|lomu svetlobe]] iz izgubljene razprave ''Catoptrica''. Arhimed je svoja odkritja objavljal v korespondenci z aleksandrijskimi matematiki. Njegova dela je prvi zbral [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] grški arhitekt [[Izidor iz Mileta]] okoli leta 530. Komentarje njegovih del je v 6. stoletju napisal [[Evtokij]] iz Aškalona, s čimer je njihovo poznavanje razširil na večji krog ljudi. [[Tabit ibn Kora]] (836–901) je Arhimedova dela prevedel v [[arabščina|arabščino]], [[Gerard da Cremona|Gerard iz Cremone]] (okoli 1114–1187) pa v [[latinščina|latinščino]]. Med [[renesansa|renesanso]] je Johann Herwagen leta 1544 v [[Basel|Baslu]] objavil ''Editio Princeps'' (''Prva izdaja'') Arhimedovih del v grškem in latinskem jeziku.<ref>''Editions of Archimedes' Work''. Brown University Library. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Okoli leta 1586 je [[Galileo Galilei]] iznašel hidrostatsko tehtnico za tehtanje kovin v zraku in vodi, za katero je domnevno dobil navdih v Arhimedovih delih.<ref>Van Helden, Al. [http://galileo.rice.edu/sci/instruments/balance.html ''The Galileo Project: Hydrostatic Balance'']. Rice University. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref>
 
=== Ohranjena dela ===