Friedrich Nietzsche: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Filozofija: Fixed typo
Oznaka: urejanje z mobilno aplikacijo
Vrstica 116:
Kot filogist je imel Nitzsche obsežno znanje grške filozofije bral je: Immanuela Kanta, Platona, Johna Stuarta Milla, Arthurja Schopenhauerja in afriški duh, ki so postali njegovi glavni nasprotniki v njegovi filozofiji. Kasneje je bral tudi Spinozo, katerega je videl kot prekrščevalca v mnogih pogledih v smislu širitelja asketičnih idealov. Nietzsche je smatral Kanta kot fanatika, Platona kot dolgočasnega, Milla kot neumneža, za Spinozo je rekel:« Koliko osebnosti ima lahko tako zadržana in ranljiva maska tega bolehnega samotarja.« Če tudi je bila Nietzchejeva fiziologija zelo inovativna in revolucionarna je le poglobitev v njegove predhodnike. Ko je bil v Bazlu je Nietzsche velikokrat predaval o predplatonskih filozofih in prav zapiski iz teh lekcij se smatrajo kot, manjkajoči člen razvoja njegove misli. Presoktratij grški mislec Heraklitus je bil poznan, kot prvi, ki je zavračal koncept bitij oziroma uporabo bitij za razlago smisla in principa vesolja in njegovo sprejetje fluksa je naznanjalo spremembe.
 
Nitzche ni imel velike publike dokler je bil aktiven v pisanju. Ampak leta 1888 po predavanjih, ki jih je dal v univerzi v Kopenhagnu in po kritikah danskega kritika Georga Brandensa je pridobil, kar nekaj zvestih bralcev. V dvajsetem stoletju so njegova dela postala bolje znana. Bralci so se začeli odzivati na njegov kompleksen in včasih kontraverzen način pisanja. Veliko Nemcev je spoznalo, da razlaga individualizem in osebni razvoj »Tako je govoril Zarthustra«. Imel je nekaj zanosa med nemškimi levičarji v devetdesetih letih devetnajstega stoletja. Med letoma 1894-95 pa so njegovo knjigo prepovedali saj naj bi vzbujala revolucijo. Med devetnajstim stoletjem so Nitzcheve ideje bile povezane z anarhističnimi gibanji in kazalo je, da je prav Nietzsche nanje močno vpliva, še posebej v Franciji in v Združenih državah Amerike. Hlmecken je napisal prvo knjigo o Nietzscheju v angleščini z naslovom »Filozofija Friederica Nietzscheja«. Nietzsche je danes poznan kot ekspresionist, eksternalist in postmodernalist. Gustav Mahler je posvetil svojo tretjo sinfonijo Nietzcheju in Zarathustri prav tako Richard Stravss med drugim je Nietzsche vplival tudi na pesnike, kot so: Andre Gide, August Strindberg,Robinson Jeffers, Pio Baroja, D.H. Lawerence, Edith Scodergran,Yukio Mishima. Nietzsche je imel tudi velik vpliv na ruski simbolizem skozi Dmitrya Merezhkovskya, Andreia Belya, Vyacheslava Ivanovicha Ivanova in Alexanderja Scriabina, ki so vsi razglabljali o vsaj delu Nietzschejeve filozofije. Za časa prve svetovne vojne si je Nietzche nabral, kar nekaj ugleda med nemškimi levičarskimi in desničarskimi vojaškimi silami. Nemški vojaki so za božič dobivali Zarathustro kot darilo. Nietzschejev ugled je začel močno upadati ko so ga začeli povezovati z Adolfom Hitlerjem in nemškim rajhom, a vendar je bila strokovna javnost 20. stoletja vsaj bežno seznanjena z Nietzschejivimi idejami. Težje je špekulirati o tem, če so nacisti vzeli Nietzcheja za inspiracijo. Hitler na primer najverjetneje nikoli ni prebral Nietzscheja in četudi ga je, se mu ni nikoli pretirano posvečal. Čeprav je uporabljal Nietzschejev citat »gospodarji zemlje« v mein kampf in čeprav je pogosto obiskoval njegovo rojstno hišo. Nacisti, med drugimi Mussolini, so Nietzscheja zlorabljali in ga brali selektivno. Richard Nixon je prebiral Nietzscheja z velikim zanimanjem in je pogosto črpal inspiracijo prav v njem. Določeni pogledi Nietzschejeve filozofije še posebej njegov pogled na boj med posameznikom in družbo prežema literaturo poznega dvajsetega in zgodnjega enaindvajsetega stoletja.
 
== Hitler in Mussolini ==