Tokugava Iejasu: Razlika med redakcijama

[[File:Tokugawa Ieyasu2.JPG|thumb|Tokugawa Ieyasu]]

 

 

== Otroštvo kot talec ==

Star 13 let se je Motojasu leta 1556 vrnil domov in po zgodnji smrti svojega očeta Matsudaire Hirotade ({{lang | ja | 松 平 広 忠}}) prevzel oblast nad hišo.. V imenu klana Imagava je izbojeval prvi uspešen boj s hišo [[Oda Nobunaga]]. 1560 je sodeloval pri poizkusu hiše Imagava, zavzeti [[Kioto]]. Ta drzni poskus ni uspel, vodjo klana Imagava, [[Imagava Jošimoto|Jošimotoja Imagavo]], je stal življenje. Motojasu je izkoristil nastalo brezvladja, osvobodil se je vpliva Imagava, na skrivaj preskočil na nasprotno stran in začel podpirati oboroženo širjenje klana Ode Nobunage,

 

 

Tajnost je bila nujna, saj je bila večina članov družine Macudaira, med drugim tudi njegova žena in sin , bila kot talci v rokah Jošimotovega sina ([[Imagava Ujizane]]). Leta 1561 je s svojimi možmi zavzel grad Kamino, last klana Imagava, kar je za Odo Nobunago bil znak, da ni več zvest nasprotni strani. Motojasu je ubil poveljnika trdnjave in nato njegovo ženo in dva sinova zamenjal za člane svoje družine, ki jih je Imagava držal kot talce.

 

== Iejasu und Hidejoši ==

 

1582 je [[Akeči Micuhide]], eden od vazalov, umoril Odo Nobunago. Eden od drugih poveljnikov Nobunage, [[Tojotomi Hidejoši]] je "maščeval" njegovo smrt in si s temn prisvojil njegovo ozemeljsko in vojaško dediščino. Medtem je Iejasu krepil svoj vpliv na ozemljih Imagave in Takede. 1584 sta se Hidejoši in Iejasu spopadla, v katerem je prevladal slednji. Iejasuju je zmaga pomagala, da se izmaknil neposrednemu vplivu klana Hidejoši in si sčasom pridobil položaj enakovrednega zaveznika. 1590 sta vojski Tokugave in Tojomija skupaj odkorakali na vzhod in po šestih mesecih obleganja zavzeli trdnjavo [[Odavara]] vplivnega klana [[Hojo]].. S tem sta si zagotovila odločilen vpliv na ravnino [[Kanto]], tradicionalno osrčje vzhodnih provinc Japonske. Hidejoši je zavezniku ponudil, da v celoti prevzame Kanto klana Hojo v Kanto, v zameno pa naj bi mu Iejasu prepustil svoje dotedanje posesti. Ozemeljsko bi Iejasuja ta posel pomenil dobiček, na tihem pa je Hidejoši svojega tekmeca želel držati kolikor mogoče daleč od Kiota, političnega in kulturnega središča države. Ieyasu je to spletko gotovo spregledal, vendar se je z dogovorom strinjal, da bi se vojaškemu sporu z Hidejošijem izognil.

Ko je Hidejoši leta 1598 umrl, je Iejasu skupaj s štirimi drugimi podaniki štel med krog petih starešin, ki jim je Hidejoši zaupal skrb za svojega mladoletnega naslednika. Iejasu pa odgovornosti za Tojomija ni vzel resno, temveč je - najprej naskrivoma, nato pa vse bolj odprto - ravnal v svojo osebno korist, tako kot je ravnal Hidejoši, ko je šlo za dediče Nobunage. 1600 so se tako Hidejošijevi privrženci razdelili v zahodni tabor, ki ga je vodil [[Išida Micunari]], in v vzhodni tabor, ki ga je vodil Iejasu.. Iejasu je odločilno bitko pri Sekigahari, dotlej največjem spopadu na Japonskem, odločil za sebe. Postal je tako nesporen vojaški vladar Japonske. Letnica zaznamuje po splošnem mnenju začetek [[Edo obdobje|obdobja Edo]], ki ga je politično obvladoval klan Tokugava v Edo.

 

 

1603 mu je Tenno podelil naziv [[Šogun]]a, s čimer je Iejasu zapečatil svoj vodilni položaj. Namesto leta 1600 zato nekateri jemljejo leto 1603 kot začetek obdobja Edo. Drugače kot Oda Nobunaga in Tojotomi Hidejoši je bil Iejasu dovolj daljnoviden, da se zagotovil položaj za svoje potomce. 1605 je zato predal naziv Šoguna svojemu sinu [[Tokugava Hidetada|Hidetadi]], vendar je iz ozadja dalje trdno držal politične niti države v svojih rokah. Odtelj je s svojo politiko meril na krepitev obstoječih razmerij moči in odstranjevanje možnih virov spora. Med njih je spadal krščanski misijon, ki tako kot evropski trgovci, ni imel kakšnega posebnega vpliva, pa tudi potomci Hidejošija, ki so živeli v [[Osaka| trdnjavi Osaka]].

 

== Posmrtni vpliv ==

 

Leto kasneje, 1. junija leta 1616, je Iejasu mrl naravne smrti Ieyasu,v gradu Sumpu, to je v trdnjavi klana Imagava, kjer je kot talec preživel svoje otroštvo. Kot vse ostalo je kot se zdi dobro pripravil tudi svojo smrt. Kot sta mu svetovala njegova verska svetovalca [[Tenkai]] in [[južno]] , si je dal prikrojiti obred, po katerem kot božanstvo [[Tošo Daigongen]] ({{lang | ja | 東 照 大 権 現}}) dalje bedi nad usodo svoje družine in države. Njegov vnuk [[Tokugava Jemicu | Jemicu]], tretji Tokugava šogunu, je razkošno razširil kult Iejasuja in njegov mavzolej. Zgrajeno je mogoče še danes občudovati v [[Nikko Tosho-gu | Tosho-gu svetišču]] v mestu [[Nikko]], kjer sta (vsak v svojem svetišču) pokopana Iejasu in njegov vnuk.. Na Japonskem so mu posvečena številna svetišča (t.i. [[Tosho-gu]]). Poleg teh svetišč Tosho-gu je Iejasu kot [[Kami]] predmet čaščenja tudi v drugih [[Šinto|Šinto svetiščih]], kot so Iga Hachiman-gu v [[Okazaki]] Tatsuki svetiščev Okazakiju in drugih manjših svetiščih, kot so svetišče ([[Čičibu]], Prefektura Saitama), Tri gore Deva v Hie Taiša]], svetišče Mitake, prefektura Jamanaši, in tempelj Micumine v prefekturi Saitama.

* Priljubljena je tudi šala o treh države, ko se dobijo h kuhanju peciva iz riža ''[[moči]]'': Nobunaga zbrca riš v kašo, Hidejoši ga obrne, Iejasu pa poje.

 

 

 

== Literatura ==