Naravni rezervat Strunjan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +Kategorija-?-Seznam parkov |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{working}}
'''Naravni rezervat Strunjan''' je del [[Krajinski park Strunjan|Krajinskega parka Strunjan]] in obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200 metrskim pasom morja. Površina celotnega rezervata je 160 ha. Je izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne dediščine, poleg tega pa tudi za ohranjanje ekološke stabilnosti in biotske raznolikosti celotnega [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]].
==[[Naravni rezervat]]==
Vrstica 6:
Krasijo ga:
* '''najvišji
* '''Mesečev zaliv''', ki je pomemben zaradi podvodnih travnikov dveh cvetnic (morskih trav) in je najdišče tudi do meter velikih [[školjke|školjk]] –
Strunjanski klif je največja znana obmorska [[fliš]]na stena ob vsej [[jadranska obala|jadranski obali]]. Ker je fliš mehka [[kamnina]] jo [[morje]] v spodnjem delu ves čas izpodjeda, vremenske razmere pa povzročajo razpadanje in [[erozija|erozijo]] v zgornjih plasteh. Posledica tega so zanimivi geološki in geomorfološki pojavi kot so '''spodmoli''', '''mikrotektonski prelomi''', '''nalomljeni skalni bloki''' ter '''poševne plasti peščenjaka''', ki se iztekajo v morje in ponekod ustvarjajo pravi pravcati naravni [[tlak]] neposredno na meji med morjem in kopnim. Ob vznožju klifa se je med strmim pobočjem in morjem izoblikovala značilna prodna terasa, ponekod široka do 7 metrov, na rtičih pa ozka in prehodna le ob oseki.
* Od Rtiča Ronek do Rtiča Strunjan je v poletnih mesecih prepovedano sidranje, česar pa se, žal, malokdo drži.
* Informativne table so postavljene ob vznožju klifa in ob poti nad klifom.
==Dostop==
Vrstica 15 ⟶ 20:
==Rastlinstvo in živalstvo==
Na zgornjem robu klifa, v erozijskih grapah in drugje kjer nagib terena to dopušča je razvita značilna listopadna submediteranska združba [[šrni gaber|črnega gabra]] (''Seslerio autumnalis'') in [[ojstrica|ojstrice]] (''Ostryetum''), v kateri se gosto pojavljata tudi [[brnistra]] (''Spartium junceum'') in [[trstikovec]] ali "kanela" (''Arundo donax''). Na pobočju rta Ronek, kjer se navkljub severni legi ter pretežno flišni podlagi pojavljajo tudi značilne sredozemske rastline: [[mirta]] (''Mirtus communis'') in [[jagodičnica]] (''Arbutus unedo'') za katero je rt Ronek edino avtohtono rastišče v Sloveniji.
Morsko dno je sprva trdno, zatem pa muljevito in peščeno. Skladno s tem sta razporejeni tudi obe osnovni vegetacijski formaciji - [[alge|algalna]] zarast na trdnem in [[travnik]] na [[mulj]]evitem dnu. V pasu [[bibavica|bibavice]] je na celotnem območju jasno izražen pas [[rjavi bračič|rjavega bračiča]] (''Fucus virsoides'').
Na muljevitem in peščenem dnu zaliva sv. Križa je razvit obsežen podvodni travnik. Tvorita ga cvetnici ''Cimodocea nodosa'' in ''Zostera noltii'', v njem pa kraljujejo tudi posamezni [[leščurji]] (''Pinna nobilis'') in [[spirografi]] (''Spirgraphis spallanzanii'').
Med številnimi živalskimi vrstami, ki naseljujejo morski del naravnega rezervata je veliko takih, ki so zaradi različnih vzrokov opredeljene kot ogrožene. Med bolj znanimi so ob leščurju vsekakor [[kamena korala]] (''Cladocora caespitosa''), [[morski datelj]] (''Lithophaga lithophaga'') ter [[rakovica|rakovici]] iz rodu ''Maia''.
==Viri==
| |||