Mavzol: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
infopolje
Octopus (pogovor | prispevki)
življenjepis
Vrstica 30:
}}
 
'''Mavzol''' ([[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Μαύσωλος}}: MusolosMausolos ali {{jezik-el2|Μαύσσωλλος}}: Maussollos) je bil vladar [[Karija |Karije]], ki je vladal leta 377-353 pr. n. št., * ni znano, † okoli [[353 pr. n. št.]].
 
Čeprav je bil uradno [[Ahemenidi|perzijski]] [[satrap]], je imel ''[[de facto]]'' položaj kralja oziroma dinasta, ki ga je ustanovil in utrdil njegov oče [[Hekatomen]]. Hekatomen je nasledil umorjenega perzijskega satrapa Tisaferna, zavladal v Karijski satrapiji in ustanovil nasledstveno dinastijo [[Hekatomnidi|Hekatomnidov]].
 
==Življenjepis==
Mavzol je bil najstarejši Hekatomnov sin, po poreklu [[Karijci|Karijec]]. Karijski satrap je postal po Tisafernovi smrti okoli leta 395 pr. n. št..
 
Mavzol je sodeloval v uporu satrapov (366-360 pr. n. št.), nekaj časa na strani svojega uradnega suverena Artakserksa Mnemona in nekaj časa na nasprotni. Osvojil je velik del [[Likija|Likije]], [[Jonija|Jonije]] in grških otokov in sodeloval z [[Rodos]]om v zavezniški vojni (357-355 pr. n. št.) proti [[Atene|Atenam]]. Prestolnico svojega kraljestva je iz tradicionalne prestolnice karijskih kraljev [[Milas|Milase]] preselil v [[Halikarnas]].
 
Mavzol je gojil grško kulturo. Najbolj znan je po svoji monumentalni grobnici – [[mavzolej]]u v Halikarnasu, zgrajeni na ukaz njegove vdove (in sestre) Artemizije. [[Antipater|Antipater Sidonski]] je mavzolej uvrstil na seznam [[Sedem čudes starega veka|sedmih čudes antičnega sveta]]. Grobnico sta po Atremizijini smrti dokončala arhitekta Satir Paroški in Pitij Prienski in kiparji Skopas, Leohar, Briaksis in Timotej. Nekateri so domnevno delali samo zaradi lastne slave. Nekaj ostankov grobnice je še vidnih v turškem mestu [[Bodrum |Bodrum]].
Izraz mavzolej se je kasneje začel uporabljati za vse veličastne grobnice.
Napis, ki so ga odkrili v [[Milas]]u, antični Milasi,<ref>H. Chisholm, urednik (1911). ''Encyclopædia Britannica'' (11. izdaja.). Cambridge University Press.</ref> opisuje podrobnosti kaznovanja nekaj zarotnikov, ki so ga poskušali leta 353 pr. n. št. umoriti na slovesnostih v templju v [[Labranda|Labrandi]].
 
==Sklici==
{{sklici|1}}
 
[[Kategorija:Rojeni v 5. stoletju pr. n. št.]]