Sifnijska zakladnica: Razlika med redakcijama

| name = SifnoškaSifnijska zakladnica

| caption = Severni friz prikazuje Gigantomahijogigantomahijo

| building_type = Zakladnicazakladnica

| architectural_style = Jonskijonski slog

| other_dimensions = 8,27 krat× 6,09 m

'''SifnoškaSifnijska zakladnica''' je bila stavba v starogrškem kultnem središču [[Delfi]], v [[Grčija|Grčiji]], ki so jo postavili za daritve [[polis]]a ali mestne države Sifnos. To je bila ena od številnih zakladnic ob procesijski poti (''sveti cesti'') skozi Delfe, postavljena za zmago zaradi naklonjenosti bogov in je povečala ugled donatorjevdarovalcev polisa. To je tudi ene izmedena zgodnejših ohranjenih zgradb te vrste, vendar datumo nastankadatumu ostajanastanka premetše razpravrazpravljajo, verjetno pa bi jo lahko uvrstili med 530 in 480 pred našim štetjem. Do pred kratkim je bila pogosto zamenjana ali združena s sosednjo Knidiskoknidsko zakladnico, kerki je podobna, vendara manj razkošna stavba. Ostanki obeh so postali pomešani med seboj in starejše teoretične rekonstrukcije uporabljajo dele obeh. <ref>[http://books.google.co.uk/books?id=BqahvzeE39YC&pg=PA138&dq=Cnidian+treasury+Siphnian&hl=en&sa=X&ei=etDsUIS1Iu6a1AWH6YGwDA&ved=0CDwQ6AEwAA#v=onepage&q=Cnidian%20treasury%20Siphnian&f=false]</ref>

Prebivalci Sifnosa so pridobiliimeli ogromno bogastvo odzaradi svojega srebra in rudnikov zlata (Herodot III.57) in toso bogastvoga uporabili za postavitev zakladnice, prve verske strukture, v celoti narejene iz [[marmor]]ja. ZgradbaZgradbo je bilaso uporabljenauporabljali za shranitev množiceshranjevanje razkošnih daril, danih duhovnikom, ki jihso bodojih darovali [[Apolon]]u, med drugimi bogovi in boginjami. Ti daroviDarovi so bili zlati in srebrni votivnevotivni predmeti.

Zakladnica je skoziv stoletjastoletjih postala ruševina. Trenutno so kipiKipi in rekonstrukcija so zdaj v Arheološkem muzeju Delfiv Delfih.

== Datiranje izgradnjegradnje ==

Edini klasični vir za zagotavljanje informacij za to je [[Herodot]] (3: 57-857–8). V svojem opisu Herodot navaja, da so Sifnoščaniprebivalci Sifnosa pred kratkim zgradili tempelj v Delfih, ko je skupina Samosščanovs Samosa prispelaprišla prositiprosit za podporopomoč proti tiranu [[Polikrat]]u. V zvezi s tem, tako Herodot in [[Tukidid]] navajata, da je Polikrat vladal v časumed vladavinevladavino perzijskega kralja [[Kambiz II.|Kambiz]]a, ki je vladal od okoli 529 do 522. <ref>JM Hall - [https://books.google.co.uk/books?id=LtA6AgAAQBAJ&pg=PA48&dq=date+of+the+founding+of+the+Siphnian+treasury&hl=en&sa=X&ei=BEMLVfjSKcqrafeRgsAE&redir_esc=y#v=onepage&q=date%20of%20the%20founding%20of%20the%20Siphnian%20treasury&f=false Artifact and Artifice: Classical Archaeology and the Ancient Historian (p.48)] University of Chicago Press, 10 Jan 2014 ISBN 022608096X [Retrieved 2015-3-19]</ref>

[[File:Treasury of the Siphnians by Hansen.JPG|thumb|Rekonstrukcija Sifnoškesifnijske zakladnice, Theophil Hansen.]]

Stavba zakladnice je bila sestavljena iz dveh delov;: pronaosa ali [[portik]]a ter [[cela|cele]]. PronaosPri jeportiku distyle-v-antis, tj.se stranske stene se razširijo na sprednji strani verande, [[pediment]] je podprt z dvema [[kariatide|kariatidama]] namesto z gladkimi [[pilaster|pilastri]]. V spodnjem delu pedimenta teče neprekinjen [[friz]]. Zgradba je 8,2756 metrovmetra dolga in 6,096 široka. <ref>J K Darling – Retrieved 2012-06-16</ref><ref>University of North Carolina – [http://uncg.interlinkesl.com/length-converter.html Length Converter] – Retrieved 2012-06-16</ref><ref>University of Oxford [http://www.beazley.ox.ac.uk/sculpture/styles/architectural.htm Classical Art Research Centre & The Beazley Archive] ''showing reconstructed drawing'' – Retrieved 2012-06-16</ref>

Pediment iz zakladnice prikazuje zgodbo Herakleja, ki krade Apolonov trinožnik, ki je bil močno povezan z njegovim preroškim navdihom. Zakladnica je bila tudi ena prvih grških zgradb, ki izkorišča ležeče in pokončne figurekipe, da zapolni kotičke pedimenta. Kiparski friz, ki teče okoli stavbe, prikazuje različne prizore iz grške mitologije. Južna stran prikazuje prizore, ki podpirajo vzhodno stran, kjer so bogovi sedeli in gledali Grke, kako napadajo mesto [[Troja|Trojo]]. Zahodna stran prikazuje zgodbo [[Parisova sodba|Parisove sodbe]], ki prikazuje tri skupine voz (vsak pripadapripadajo [[Atena|Ateni]], [[Afrodita|Afroditi]] in [[Hera|Heri]]). Severna stran prikazuje [[Gigantomahija|Gigantomahijogigantomahijo]].

Za zakladnico nekateriNekateri mislijo, da je bila zakladnica zgrajena okoli leta 530 pred našim štetjem <ref>J K Darling -[http://books.google.fr/books?id=4F-v35--l_gC&pg=PA159&dq=Siphnian+treasury&hl=fr&sa=X&ei=cLzcT8qVFMrv8QP0u7zICw&ved=0CEYQ6AEwAw#v=onepage&q=Siphnian%20treasury&f=false Architecture of Greece] Greenwood Publishing Group, 2004 ISBN 0313321523 Retrieved 2012-06-16</ref>, enpo virenem meni, daviru je datum izgradnje boljgradnje verjetno omejen po 480 pred našim štetjem (Whitley). <ref>J Whitley – [http://books.google.com/books?id=njOKqvpRrh4C&pg=PA72&dq=Siphnian+Treasury&hl=en&sa=X&ei=RjnoT7SwJYi28QO10tjLBQ&redir_esc=y#v=onepage&q=Siphnian%20Treasury&f=false The Archaeology of Ancient Greece] Cambridge University Press, 4 Oct 2001 ISBN 0521627338 Retrieved 2012-06-25</ref>

Na pročelju templja, kot jonske Sifnoškesifnijske zakladnice, obstajatasta dve [[kóre|Kori]]kori (dekleti), namesto stebrov, med pilastri, ki sestavljajo lepo podporopodpirata jonskemujonski [[arhitrav]]u. Ta vrsta razkošnerazkošnega dekoracijeokrasja z ženskoženskim figurokipom, polnopolnim gibanja in plastičnosti, namesto običajnih abstraktnih arhitekturnih oblik templjev, nakazuje redko lepoto kariatid, postavljenih pozneje na [[Erehtejon]]u na [[Atenska akropola|Atenski akropoli]].

[[File:The dispute between Herakles and Apollo-Delphi.jpg|thumb|Spor med Heraklejem in Apolonom.]]

To je edini ohranjeni pediment Sifnoške zakladnice in upodablja slavno delfsko temo. V središču pedimenta je [[Zevs]] (drugi viri trdijo, da je Atena ali Hermes), na levem Apolon in na desni [[Heraklej]]. Dva mlada bogova tekmujeta za delfski trinožnik in Zevs na sredi ju poskuša ločiti. Skulptura prikazuje jeznega Herakleja, ker mu je [[Pitija]] zavrnilani hotela prerokboprerokovati, ker ni bil oproščen od umora Ifita. OgorčeniOgorčenemu HeraklejHerakleju je že uspeluspelo vzeti sveti trinožnik, a Apolon ga poskuša potegniti stran.

Na vzhodni strani pedimenta je prizor iz zbora bogov v trojanski vojni, kjerko so bogovi razpravljali o tem vprašanjunjej z živahnimi gestami,kretnjami kotpri argumentiranjemutemeljevanju. Na desni strani vidimoje AtenoAtena kot vodjovoditeljica bogov na strani Grkov. Na levi vidimoso bogovebogovi, ki ščitijo in branijo Trojance: Apolon, Ares, Afrodita in Artemida. V sredini vidimoje ZevsaZevs na razkošnem prestolu. V drugem delu pedimenta vidimoje prizor iz trojanske vojne: dvoboj nad truplom bojevnika, kjerko dva nasprotnika obdajata junake Ahajcev na desni strani in Trojance na levi. FiguraKip starega Nestorja spodbuja Grke, naj bodo pogumni v bitki, ki jim bo prinesla zmago in čast.

Tema na severnem frizu je bitka [[Gigant]]ov (Gigantomahijagigantomahija), in sicer bitka sinov Zemlje, Gigantov, z močjoolimpskimi Olimpskih bogovbogovi. To je zelo razširjen mit o konfliktunasprotju med starim in novim svetovnim redom, upodobljenki je zelo pogosto upodobljen v antični grški umetnosti. Simbolizira zmagoslavje reda in civilizacije nad divjaštvom, barbarstvom in anarhijo. Na eni strani so Giganti., Opremljeniopremljeni s čeladami, oklepi in ščitniki na nogah, ki napadajo bogove izz desne s sulicami, meči in kamni. Na nasprotni strani so bogovi. Najprej [[Hefajst]], ki izstopa s svojim kratkim ''hitonom'', kiin stoji pred svojimi rdečimi vročimi mehovi. SlediNato muso [[Demetra]], nato Heraklej, ki nosi levjo kožo, in [[Temida]] na svojem vozu, ki ga vlečejo levi. Par bogov, ki streljata svoje puščice proti Gigantom, moratasta bitiverjetno Artemida in Apolon. SledijoSo še drugi bogibogovi, a ti kipi niso vsi ohranjeni v dobrem stanju.

To stran friza bi bilo mogoče razbrati izs ''svete ceste'', ko so se romarji vzpenjali proti preročišču. Na ta način so imeli priložnost občudovati prizorišče Gigantomahijegigantomahije, ki skoziz umetniškeumetniškimi reliefereliefi celotno pripoved prikazuje na več ravneh, in kljub vsemu ohranja svojo prepoznavnost, doslednost in figurativno naravofigurativnost.

Na žalost je ohranjenih le nekaj figurkipov. Tema predstavljena tukajPrikazana je verjetno Parisova sodba pri izbiri najlepše boginje med Afrodito, Hero in Ateno. Prva boginja, ki prihaja na presojo, je Atena, ki stoji ponosna na krilatem vozu s Hermesom kot voznikom bojnega voza. Drugo vidimo Afrodito, ki se spušča izs svojega voza s posebno milino, veseljem in eleganco zmagovalcazmagovalke. VNa delu friza, ki je izgubljen, si lahko zamislimo Hero, ki jezno stopa v svojo kočijo jezna, potemker koje bila je zavrnjena.

Pomembni deli južnega friza manjkajo, tako da si lahko le predstavljamo, temo. Tokaj je bilo, verjetno priljubljena tema ugrabitve ženske. Ohranjeni fragmenti so relief, dobro izdelani konji, upodobljeni s polno energije, ki dokazujejo mojstrstvo umetnika.

KdoMnenja soraziskovalcev obrtnikiin znanstvenikov, ki so delali naproučevali frizufriz, soniso mnenjaenotna raziskovalcevo in znanstvenikovtem, kikdo so gabili proučevali, zelo nasprotujočaobrtniki. Sprva je veljalo prepričanje, da je bilo to delo dveh različnih umetniških delavnic. Postopoma pa je bil ta pogled opuščen. Najbolj verjetnoNajverjetnejše je, da sta bila dva glavna kiparja, okolis katerihkaterima sta delali dve skupini obrtnikov. Umetnik severne in vzhodne strani friza se zdi bolj napredennaprednejši, upodobitve so bolj aktivne, domiselne in živahne. V nasprotju s tem je umetnik južne in zahodne strani friza vztrajal pri bolj konservativnih možnostih, brez drznega navdiha in izdelave prvega, vendar z močjo slikarjevega značaja in jonskim koloritom. <ref name=A>[http://odysseus.culture.gr/h/4/gh430.jsp?obj_id=4676 Υπουργείο Πολιτισμού και Αθλητισμού: Μόνιμη Έκθεση Αρχαιολογικού Μουσείου Δελφών - Ζωφόρος του θησαυρού των Σιφνίων.]</ref><ref name=C>Βαγγέλη Πεντάζου - Μαρίας Σαρλά, ''Δελφοί'', Β. Γιαννίκος - Β. Καλδής Ο.Ε., 1984, 42.</ref><ref>Ροζίνα Κολώνια, Το Αρχαιολογικό Μουσείο Δελφών, Αθήνα, Υπουργείου Πολιτισμού – Ταμείο Αρχαιολογικών Πόρων και Απαλλοτριώσεων, 2009, 29 – 35.</ref>

{{quote |... ''Ko bo zbor Pritanidov svetil belo na otoku Sifnos, bo sivolas ves forum -– potem bo potrebna modrost pravega vidca, saj bo grožnja izz lesene ladje in glasnik v škrlatu'' ...|''Preročišče''<ref>Herodotus – [http://books.google.fr/books?id=ijENAAAAIAAJ&pg=PA376&dq=treasury+Siphnos&hl=fr&sa=X&ei=wMbcT-OUEYWp8AOf1IGwCw&ved=0CGEQ6AEwBjgK#v=onepage&q=treasury%20Siphnos&f=false The history of Herodotus, Volume 2] from (...and, [[George Rawlinson|G Rawlinson]] ([http://books.google.fr/books?id=YTCrx1KB3HQC&dq=treasury%20Siphnos&hl=fr&source=gbs_similarbooks The Histories]) Retrieved 2012-06-16</ref>}}