Nacionalizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zeleni (pogovor | prispevki)
Zeleni (pogovor | prispevki)
Vrstica 4:
* družbeno, politično in kulturno gibanje, ki je povezano z nastankom nacije in nacionalne države. V tem pomenu ga je mogoče opredeliti kot [[ideologija|ideologijo]], ki temelji na prepričanju, da ljudstvo s skupnimi značilnostmi, kot so jezik, veroizpoved ali etničnimi koreninami predstavlja ločeno politično skupnost.
 
* ideološko-politični izraz hegemonističnih teženj v razvitem [[kapitalizem|kapitalizmu]], pri čemer je izpostavljena dimenzija nadvlade ene nacije nad drugo. Bolj pogosta je prva opredelitev.
 
== Nacionalizem v družboslovju ==
Vrstica 11:
V družboslovju je nacionalizem večkrat razumljen kot umetni konstrukt, kot parazitska ideologija, saj je večkrat nemogoče najti značilnosti, ki bi bile res skupne vsem članom določene družbe, ki zase pravijo, da so pripadniki nacije. Tako je nacionalizem moč razumeti kor romantično zamisel, ki so jo razvili intelektualci, promotorji nocije o nacionalnem jeziku, ljudskem izročilu in nacionalni identiteti. To so pogosto tudi novodobne značilnosti politične skrajnosti in [[ksenofobija|ksenofobije]].
 
Nacionalizem je težaven tudi saj se prav tako napaja z desnice, a za razliko od [[Konservatizem|konzervatizma]] ali [[Monarhija|monarhizma]], svojo upravičenost dokazuje predvsem kot zaščito pripadnikom nacije, torej državljanom na podlagi dejstva, da je ljudstvo samo suveren, ki postavlja zakone. Ob še bolj izraženi distinkciji med narodom in nacijo pa zaščiti predvsem pripadnike izbrane etnične skupnosti med državljani. Kritike nacionalizmu so praviloma posledica, da se oseba v kriznem obdobju ne sme le nasloniti na svojo nacionalno pripadnost, temveč se prilagoditi novim razmeram. Nacionalizem praviloma pridobi močno podporo ob visoki brezposelnosti in nezadovoljstvu prebivalstva in negotovi ekonomski prihodnosti. Povezava med skrbjo za slabopreskrbljene in nacionalizmom, ob podrejanju sindikatov in vidnim korporativizmom, se imenuje nacionalsocializem ali tudi fašizem, ureditev, ki je bila še posebej v Italiji in Nemčiji povezana tudi z izrazitim militarizmom in nasprotovanju sindikalnim povezavam.
 
Nacionalizem je izrazito podprt v časih, ko volilno telo potrebuje močno osebnost s katero se lahko identificira, oziroma ima na voljo dovolj trdno civilno družbo, da z njo lahko rešuje vse tekoče zaplete, ni pa interes okrepiti finančno ali trgovsko elito. Največji izziv nacionalizmu je, saj se mora kosati z interesi sosednjih držav in gospodarskimi povezavami, ne da bi se počutilo prebivalstvo ogroženo ob novostih. Praviloma je najlažje uveljavljati nacionalistične težnje ob enotnem predstavniškem telesu, skupščini ali zboru.
 
Vrednotenje nacionalizma
 
Nacionalizem je praviloma v družboslovju izrazito kritizirana ureditev, saj znotraj politične ureditve ponuja več težav kot rešitev. Zahteva inkluzivno odgovorno družbo z jasnimi družbenimi pravili in finančno in politično odgovornostjo. Zloraba iz strani vseh teh predvidevanj vodi v izpraševanje pripadnosti naciji oziroma izločanju škodljivca, kateremu so bile odgovornosti zaupano v imenu nacije. Gre za prenapeto ureditev, ki le redko lahko traja dolgo in menja pri tem veliko različnih voditeljev. Praviloma uspeva najlažje, če je tesno povezana z versko ali etično mrežo, če se da brez mednarodnih povezav. Tako je Mormonska cerkev trdno povezana s nacionalisti ZDA. Nekateri trdijo, da ima podobno vlogo ortodoksna cerkev, ki je tudi v osnovi nacionalna.
 
Nacionalizem pa je lahko tudi izredno uspešna ureditev, saj promovira pozitivne vrednote tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih, ne prepušča ljudi na obrobje, se loteva učinkovito lokalnega kriminala in ne prepušča drugih kriminalnih združb v svoje okolje. Veliko vlaga tako v vzgojo, gospodarstvo in državljane v želji po vzgoji odgovornih članov družbe.
 
== Značilnosti ==