Jakob Aljaž: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika z Wikipodatki |
m podatki iz Wikidata |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|
|
|
| alias =
| instrument =
| genre =
| occupation = <!-- Wikidata -->
| years_active =
| label =
| associated_acts =
|
| notable_instruments =
}}
'''Jakob Aljaž''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[skladatelj]], * [[6. julij]] [[1845]], [[Zavrh pod Šmarno Goro]], † [[4. maj]] [[1927]], [[Dovje
== Življenje ==
Jakob Aljaž je bil sin kajžarja Antona Aljaža iz Zavrha pod Šmarno goro in njegove žene Elizabete, Špele Jarc. V Jakob Aljaž je bil šesti izmed desetih Bačnikovih otrok. Po ljudski šoli v Smledniku je šolanje nadaljeval na ljubljanski normalki, potem pa v nemški gimnaziji prav tako v Ljubljani. Leta 1866 je odšel študirat na Dunaj, kjer se je ukvarjal s starimi jeziki (grščino, latinščino in staro cerkveno slovanščino). Želel je postati profesor, a mu je to očetova smrt preprečila, saj ga družina pri študiju ni mogla več podpirati. Na materino željo je tako opravil bogoslužje in bil 31. julija 1871 posvečen v novomašnika. Do leta 1880 je služboval v Tržiču, nato je bil župnik na Dobravi pri Kropi, leta 1889 pa je pričel s službo na Dovjem, kjer je ostal do smrti leta 1927.<ref>Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik
Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Za gore se je zanimal že v rani mladosti, kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič, ko pa je bil kaplan v Tržiču pa še na Begunjščico. Leta 1880 je prišel kot župnik na Srednjo Dobravo pri Kropi, kjer se je seznanil z gorami v Julijcih. Franc Skumavec - Šmerc ga je vodil na Triglav, kjer sta prenočila v Dežmanovi koči. Leta 1889 je prišel Aljaž za župnika v Dovje, kjer se je pričel udejstvovati v gorah, seznanil se je namreč z nacionalistično usmeritvijo Nemško-avstrijskega planinskega društva (kranjska sekcija).
== Delo ==
Jakob Aljaž je dolgo gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi 1894/1895 je v župnijski sobi na Dovjem sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla.<ref name=":0">Mikša, Peter. [https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_najve%C4%8D_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._ »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«] Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju. ''Zgodovinski časopis'' 69/ 1/2, 112-123.</ref> Kot [[župnik]] na Dovjem in planinec je za en [[goldinar]] kupil vrh [[Triglav]]a, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega ''[[Aljažev stolp]]'' na vrhu Triglava. Gradnjo stolpa je zaupal Antonu Belcu iz Šentvida pri Ljubljani. Ta je izdelal stolp iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je 6 nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili v petih urah, dne 7.
Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih ter kapele in [[Triglavski dom na Kredarici|koče na Kredarici]], zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi [[Staničevo zavetišče]] tik pod vrhom Triglava. Septembra, po odprtju stolpa, je bil Jakob Aljaž ponovno na Triglavu, kjer je iskal primerno mesto za kočo. Z izbiro mesta koče je povezana zgodba, da naj bi Jakob Aljaž pri spustu obsedel na Malem Triglavu in na Kredarici zagledal dva gamsa, tako se je odločil, da kočo postavi na Kredarici. 9. septembra leta 1895 je podpisal kupno pogodbo z občinama Dovje in Mojstrana, za več oralov je odštel 5 goldinarjev. Koča je bila slavnostno odprta 10. avgusta 1896. Kapela ob koči je bila posvečena Lurški Materi božji. Tudi zaradi koče in kapele se je Aljaž zapletel v tožbe z Nemci, ki pa so postopek izgubili.<ref name=":0" />
Istega leta kot koča na Kredarici je bila postavljena tudi koča v Vratih. Tudi to kočo je financiralo Slovensko planinsko društvo. Koča naj bi služila kot zatočišče tistim, ki bi hoteli na Triglav čez Prag.<ref name=":0" />
Njegovo vsestransko delovanje se je razširilo tudi na skladateljevanje. Njegovi najbolj znani pesmi sta »[[Oj, Triglav, moj dom]]«, ki jo je uglasbil leta 1896, objavil pa v svoji ''
Banka Slovenije je v njegov spomin izdala jubilejne [[kovanec|kovance]] za 5, 500 in 5000 [[slovenski tolar|tolarjev]].
==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=127893|avtor=Kumer Zmaga, Grdina Igor|ime=Aljaž Jakob|vir=NSBL}}
* {{dlib|ime={{PAGENAME}}}}
* {{gorenjci|467}}
* [http://www.bsi.si/html/bankovci_kovanci/priloznostni/100-aljaz.html Kovanci Banke Slovenije]
* [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/aljazeva_pot_od_doma_do_doma.html Aljaževa pot od doma do doma]
* Šilc J.: [http://csd.ijs.si/silc/Hobby/Medvode2006b.pdf Bačnikov Jaka iz Zavrha
== Glej tudi ==
Vrstica 45 ⟶ 48:
{{Kategorija v zbirki}}
== Viri in sklici ==
{{sklici
{{Normativna kontrola|CONOR.SI=39570019}}
{{composer-stub}}
{{DEFAULTSORT:
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]]
|