Geografija Namibije: Razlika med redakcijama

Z 824.292 km2km² je [[Namibija]] 34. največja država na svetu (za [[Venezuela|Venezuelo]]). Za [[Mongolija|Mongolijo]] je Namibija najredkeje poseljena država na svetu (2,7 prebivalca na kvadratni kilometer). <ref>{{cite web|title=Rank Order - Area|publisher=CIA World Fact Book|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html|accessdate=12 April 2008}}</ref>

Namibijska pokrajina je sestavljena v glavnem iz petih geografskih območij, vsako z značilnimi abiotski pogoji in vegetacijo, z nekaj variacijami znotraj in prekrivanjem med njimi: Centralna planota, puščava [[Namib]], [[Veliki rob, Južna Afrika|Veliki rob]], obsežni ravniki in puščava [[Kalahari]].

Centralna planota poteka od severa proti jugu. Na severozahodu meji na Obalo okostij, na jugozahodu meji na puščavo Namib in njene obalne ravnice, na [[Oranje (reka)|reko Oranje]] na jugu in puščavo Kalahari na vzhodu. Na Centralni planoti je najvišja točka Namibije, gora [[Königstein (gora)|Königstein]] z nadmorsko višino 2.606 m. <ref name="elevation">[http://landsat.usgs.gov/gallery/detail/367/ Landsat.usgs.gov]</ref> Na široki, ravni Centralni planoti živi večina prebivalcev Namibije in se odvija večina gospodarske dejavnosti. [[Windhoek]], glavno mesto, se tudi nahaja tukaj, kot tudi večina obdelovalnih površin. Čeprav obdelovalna zemljišča predstavljajo le 1% Namibije, je skoraj polovica prebivalstva zaposlena v kmetijstvu. <ref name="World Almanac 2004">World Almanac. 2004.</ref>

Puščava [[Namib]] so široka prostranstva izjemno suhih prodnih ravnin in sipin, ki se razteza vzdolž celotne obale, v širino pa med 100 do več sto kilometrov. Površine znotraj puščave Namib vključujejo [[Obala okostij|Obalo okostij]] in [[Kaokoveld]] na severu in obsežno ''Namibsko peščeno morje'' vzdolž osrednje obale. <ref name="Spriggs, A. 2001.(AT1315)">Spriggs, A. 2001.(AT1315)</ref> Pesek, ki sestavlja peščeno morje, je posledica erozijskih procesov, ki potekajo v dolini reke Oranje in na območjih južneje. S peskom nasičena reka odloži svoje breme v Atlantiku, ki ga potem na kopnem deponirajo obalni tokovi. Prevladuje jugozahodni veter, ki ga pesek nato dvigne in odloži v obliki masivnih sipin na široko peščeno morje, največje peščene sipine na svetu. Na območjih, kjer je dobava peska manjša zaradi nezmožnosti, da bi ta prečkal korita rek, vetrovi ustvarjajo velike peščene ravnice. Na mnogih področjih v puščavi Namib, je malo vegetacije, nekaj lišajev najdemo v prodnih ravnicah in v suhih rečnih strugah, kjer lahko rastline dostopajo do podzemne vode.