Igra: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rv (spam) |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
* po cilju, ki ga igralci poskušajo doseči, ali
* po množici pravil, ki opredelijo, kako igralci igrajo.
Igre vključujejo enega igralca, pogosteje pa pomenijo tekmovanje med dvema ali več igralci. Nekatere jezikovne skupnosti ločijo med igranjem in igro, a to ne velja za slovenski jezik. Igra le okvirno potrebuje pravila, da se izvaja neodvisno od nadzorstva, a je le tekmovanje v veščini, spretnosti ali sposobnosti, a brez resničnih posledic ali vsaj načrtovanih posledic onkraj igre. Igra je razvojna točka urjenja, osvajanje pravil pa poleg vsega tudi družbeno učenje.
Igra je naravno vedenje, ki je celo predhodnica spolnega vedenja. Moške podgane, ki se v igri ne spopadajo oziroma so eksprimentalno bile prepuščene osami, imajo velike težave pri funkcionalni spolnosti. Igra je pomemben del učnega procesa, a tudi po sami definiciji, še posebej pri večji starosti, prostor pobega. Igra namreč deluje po poznanih pravilih, dobro uveljavljenem okolju, ki ni nujno resnično. Spoštovanje pravil igre tako lahko pomeni uveljavitev, dvig samozavesti.
Najbolj enostaven pojav igre je tek. Najbolj dolgotrajna igra brez tekmovalnega elementa je tek z obročem.
== Zgodovina in razvoj iger ==
=== Egipt ===
[[Stari Egipčani]] so se radi zabavali. Nekatere njihove igre so se ohranile do danes. Primer je [[skok čez kozla]] (v [[staroegipčanski jezik|staroegipčanšičini]]: ''kuza laviza'') ali pa [[vlečenje vrvi]]. Številne ohranjene slike kažejo dečke, ki se igrajo vojake, in deklice se v nekakšnem plesu predic. Poznali so veliko [[igra na deski|iger na deskah]] ([[kača (igra)|kača]], igra [[senet]]a). Poznali so tudi [[žoganje]], lesene [[punčka|punčke]], [[vrtavka|vrtavke]]. Vrtavke so bile preproste in iz lesa, kar kaže da so lahko tudi v najrevnejših družinah otrokom naredili [[igrača|igrače]].
=== Grčija ===
Vrstica 22 ⟶ 26:
=== Filozofski poskus definicije igre ===
Z avstrijskega filozofa [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Witgensteina]] igra ni predstavljala pojma, ki bi se ga dalo definirati na klasičen način. S postavljanjem homogenih definicij, kaj je igra, lahko mnoge prakse izvzamemo, čeprav jih udeleženci razumejo kot igro.
Z zgodovino igre in igrivo dimenzijo človeka se je ukvarjal nizozemski zgodovinar [[Johan Huizinga]] v delu ''Homo ludens''. V delu se pomembno naslanja na japonsko tradicijo, Olimpijsko gibanje, družbene običaje in vrsto zanimivih pojavov iger, kot jih doživljamo v športu.
== Videoigre ==
| |||