Lorenzo Ghiberti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
slika z Wikipodatki
Radek (pogovor | prispevki)
Vrstica 34:
 
Lorenzova mati, Fiore, je bila poročena z bogatim in malovrednim človekom, ki ga je kmalu zapustila in se preselila k [[zlatar]]ju Bartolu, s katerim je imela dva otroka. Nezakonsko rojstvo je dolgo vplivalo na Lorenzovo življenje in mu pogojevalo uvrstitev med mestne veljake. Celo v svoji [[avtobiografija|avtobiografiji]] je Ghiberti opustil vso otroško in mladostno dobo, ki jo je preživel z Bartolom, kateri mu je bil med drugim tudi prvi učitelj zlatarske obrti. Leta 1400 se je podal v [[Pesaro]], kjer je skupaj s starejšim kolegom delal za družino [[Malatesta]], vendar se večina del ni ohranila. Po povratku v Firence se je udeležil natečaja za izdelavo drugih bronastih vrat [[krstilnica svetega Janeza, Firence|krstilnice]] (''Battistero''), tedaj najpomembnejšega sakralnega objekta v mestu. Delo je bilo zaupano Ghibertiju, vendar obstajata dve različni poročili o izidu natečaja. Ghiberti izjavlja, da so [[sodnik]]i enoglasno dodelili njemu zmago, medtem ko biograf [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschija]], ki je bil najvrednejši med ostalimi kandidati, pripoveduje, da se je natečaj zaključil neodločeno, s priznanjem enake vrednosti obema kiparjema; ker pa Brunelleschi ni maral ustvarjati v sodelovanju z Ghibertijem, je odstopil in tako je bilo delo dodeljeno slednjemu. Zanimivo je, da je kipar podpisal pogodbo z imenom ''Lorenzo di Bartolo'', to je s priznanjem svojega naravnega očeta, čeprav je slednji poročil njegovo mater šele leta 1404. Kar mu pa ni preprečilo, da se je potegoval za dediščino po materinem prvem soprogu in tako prejel v last neko zemljišče.
 
Leta 1409 se je vpisal v [[ceh]] svilarjev, ki je sprejemal med člane tudi zlatarje.
 
Leta 1415 se je Ghiberti poročil in v naslednjih letih sta se mu rodila dva dečka. Leta 1425 je bila kiparju naročena izdelava tretjih vrat krstilnice, na katerih je delal s pomočjo obeh sinov, predvsem [[Vittorio Ghiberti|Viktorja]], in drugih sodelavcev do leta 1452. V tej dobi je začel pisati ''Komentarje'', ki so nekakšen pregled vse tedaj poznane umetnosti, pa tudi prikrita hvalnica njegove lastne sposobnosti. Zadnja leta je preživel brez ekonomskih težav in ob vsesplošnem priznanju javnosti. Umrl je leta 1455.