Ustava: Razlika med redakcijama

'''Ustava''' je najvišji splošni akt, s katerim [[država]] predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. V ustavo so običajno zapisana splošno veljavna načela in pravila, s katerimi se strinjajo skoraj vsi [[državljan|državljani,]]i, zatoda jelahko zaz njimi se oblikuje država. Za njen sprejem in spremembo v [[parlament]]u je običajno potrebna dvotretjinskazahtevnejša ti.kvalificirana večina, z njo pa morajo biti usklajeni tudi vsi drugi pravni akti, ki sestavljajo pravni red države, za kar v mnogih [[demokracija]]h skrbi [[ustavno sodišče]] ali njemu enakovredno najvišje sodišče v državi.

Izposojena beseda za ustavo ''konstitucija'' izhaja iz latinske besede »constitutio« (''stanje'', ''položaj''). V [[rimsko pravo|rimskem pravu]] so bile ''konstitucije'' [[imperator]]jevi ukazi. V [[absolutzem|absolutizmu]] pa se je razvila ideja [[konstitucionalizem|konstitucionalizma]], tj. politični boj za omejevanje absolutne oblasti in ustanovitev osnovnih človekovih pravic, kiter bipodpiranje veljalegospodarskih zapobud vsein dejavnosti onkraj urejanja vladarja.

'''Kodificirana in nekodificirana ustava''': Kodificirana ali enovita je tista ustava, ki jo sestavlja en [[pravni akt]], v katerem so temeljna pravna pravila, nekodificirana pa tista, v kateri so ta pravila v več pravnih aktih. Ustava Republike Slovenije je kodificirana, najbolj prepoznana nekodificirana ustava je ustava Združenega kraljestva.

'''Pisana in nepisana ustava''': Večina sodobnih držav ima ustavo v pisani obliki. Pojem nepisane ustave se povezuje z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]], ki nima ustave v formalnem pomenu, saj je pomemben del ustavnih dejavnosti črpa iz ustavnim običajev, ustaljenih rešitev, navad in načinov reševanja zapletov pri vladanju, imenovanjih in definiranih razmerjih med vejami oblasti.

'''Toga (ali čvrsta) in gibka ustava''': Toga je tista ustava, pri kateri je za njen sprejem predpisan poseben ustavno revizijski postopek, ki je strožji, daljši in težji od zakonodajnega. Značilno za tovrstne ustave je, da se le redko spreminjajo in da so po formalni veljavi nad zakoni. Gibka je tista ustava, ki se po postopku sprejemanja in spreminjanja ne razlikuje od navadnih zakonov. Za te ustave je značilno, da se bistveno pogosteje spreminjajo. Delitev je deloma odvisna tudi od pripravljenosti suverena, da akt spremeni.

'''Ustava EU''' ni bila razglašena in uveljavljena, ima pa evropsko pravo (dejansko) v široki meri primat nad nacionalnim (ustavnim) pravom.