Zakon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zeleni (pogovor | prispevki)
Zeleni (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 3:
'''Zákon''' je [[splošni pravni akt|splošni]] [[pravni akt]] z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena [[ustava]], kot najvišji splošni pravni akt).
 
Civilizacijski dosežek zakona je prenos pristojnosti za odločanje o družbeno najpomembnejših zadevah s samovoljnega [[vladar]]ja na ''od ljudstva izvoljeno predstavniško telo (parlament)''. To je bilo prvič doseženo v [[Anglija|Angliji]] z [[listina|listino]] [[Magna Carta Libertatum|Magno Carto Libertatum]] in je dandanes del t.i. zahodnega standarda [[demokracija|demokracije]]. Predstavniško telo ljudstva in tako predstavljanje in izražanje volje suverena države tako sklepa bistvena splošna pravila, ki veljajo za vse označene z zakonom. Prej določena pravila državnega delovanja omogočajo pravno varnost državljanov nasproti državni disciplini hkrati pa onemogočajo samovoljo oblastnika pri urejanju razmerij med podrejenimi državljani.
 
Zakon je ključni akt države, saj ponudi pravila delovanja iste države za njene državljane s proračunskimi, gospodarskimi, socialnimi in upravnimi dimenzijami.
Vrstica 16:
 
Zakoni morajo biti objavljeni v glasilu, Uradnem listu, na voljo pa so tudi na spletu, označeni pa so tudi z registrom v okrajšano ime. Med sprejemanjem zakona je zakon v obliki zakonskega predloga prav tako objavljen in predan v obravnavo državnim poslancem, kjer je lahko deležen mnogih sprememb. Zakonodajni postopek se razlikuje glede na poslovnik zakonodajalnega telesa. Za večino zakonov velja, da jih predlaga vlada, predlog pa je predhodno podprt z različnih strani državne uprave, a to ni obvezno. Med zakonodajalnim procesom zakon pride pod preučitev poslanskih komisij, sestavljenih za specializirane resorje in sestavljenih po ključu razmerij v samem predstavniškem telesu, pri tem pa naj bi se upoštevalo znanja poslancev.
 
V nekaterih parlamentih je od trenutka, ko je zakonodaja sprejeta, zakon ponovno poslan v preverbo nekemu drugemu predstavniškem domu ali celo oblastniku, ki lahko z opombami, priporočili in ugovori pošlje zakon v ponovni postopek. Zakon na koncu vsebuje tudi določbo, od kdaj zakon deluje. Nekateri zakoni, ki močno vplivajo na delovanje države, odlagajo veljavnost zakona do te mere, da se lahko državljani prilagodijo novim pravilom.
 
== Razlaganje zakona ==
Po sprejetju zakona zakon obvezuje vse državne organe kot tudi vse državljane. Zakon in ustava predvidevata, da vsi državljani poznajo vso zakonodajo od trenutka, ko prične delovati, torej tudi, da se lahko kaznuje prav vse, ki kršijo pravila, še posebej pravila, kjer je določena tudi kazen in organ, ki to kazen izvrši. Pravno neznanje škodi in ga ni moč opravičiti. Zaradi mnoštva prepletujočih se predpisov in zakonodaje, ki lahko močno poseže v celo vrsto različnih podrejenih predpisov, je pomembno osvojiti tudi pravno razlago, ki ne more vedno izhajati iz samega jezika zakona. Zapolnjevanje pravnih lukenj je pomembna pravna aktivnost, kjer so državni organi zavezani predvsem ustavni pravni ureditvi, državljani pa tudi ekonomskim in državnim interesom.
 
== Zakoni v Sloveniji ==