Josip Rastko Močnik: Razlika med redakcijama

Brez spremembe v velikosti ,  pred 4 leti
m
brez povzetka urejanja
m
Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije <ref>Močnik, Rastko: ''Teoretična izhodišča za zgodovinsko materialistično analizo literarne produkcije'' : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. {{COBISS|ID=30056704}}</ref>. Bil je zastopnik sociologije pod [[Louis Althusser|Althusserjevim]] vplivom; smeri, ki jo sam Močnik imenuje [[historični materializem]] <ref>O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu [[marksizem|marksističnemu]] pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, saj ta sociologije kot znanosti ne priznava </ref>. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 [[redni profesor]] [[sociologija kulture|sociologije kulture]]. Raziskuje na področjih teorije [[ideologija|ideologije]], teorije [[diskurz|diskurzov]], teoretske [[sociologija|sociologije]], teoretske [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[semiotika|semiotike]], [[epistemiologija|epistemologije]] humanističnih in družbenih ved. Prevaja strokovna besedila iz [[angleščina|angleščine]] in zlasti [[francoščina|francoščine]], na primer dela [[Jacques-Marie-Émile Lacan|Lacana]], [[Émile Durkheim|Durkheima]], [[Marcel Mauss|Maussa]].
 
Bil je član ZJDP (Združenje za jugoslovansko demokratično pobudo) oziroma UJDI (Udruženje za jugoslovenskujugoslavensku demokratsku inicijativu) in celo prvi predsednik podružnice ZJDP v Ljubljani <ref>B. S., »Podružnica ZDJP zdaj tudi v Ljubljani«. ''Delo'', 22. september 1989.</ref> <ref>»UJDI, Jugoslovenci«. ''Mladina'', 29. september 1989.</ref>; osnovni cilj te organizacije je bila »demokratična reintegracija Jugoslavije«. Javno je nasprotoval [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] in sovražno je bil nastrojen proti [[Demos|Demosu]]: »Z ustvarjanjem občutka ogroženosti, z netenjem vojne psihoze, z odcepitveno retoriko ustvarja propagandno zaporo in zbuja vtis, da država deluje - pod to krinko pa izvršuje skrajno problematičen družbeni prevrat.«<ref>Rastko Močnik. »'Samostojna Slovenija?' Ne, hvala!«. ''Mladina'', 4. junij 1991.</ref> Leta 1991 je med prvimi podpisal [[Deklaracija za mir 1991| deklaracijo za mir]], naperjeno proti ustanovitvi slovenske vojske, članstvu Slovenije v zvezi Nato je seveda nasprotoval <ref>''Ne NATO - mir nam dajte'', zbornik. Mirovni inštitut; ponatisnjeno v: R. Močnik, ''Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika'', Založba /*cf., Ljubljana, 2006.</ref>, v političnem življenju zrelih let pa je nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član [[Forum za levico|Foruma za levico]] in čez dve leti napisal knjigo o Juliji Primic. Nasprotuje tudi [[Bolonjski proces|bolonjskemu procesu]].
 
== Viri in opombe ==
1.855

urejanj