Zasvojenost: razlika med redakcijama

dodanih 640 zlogov ,  pred 5 leti
m
m
== Legaliziranje - aktivizem ==
Nekatere analize, predvsem ko sledijo nasilje pri preprodaji in seveda nasilje pri resocializaciji odvisnika, tako ponujajo legaliziranje drog, kar bi uredilo mnoge zaplete povezane s razreševanje takšne kriminalitete, predvsem pa pomeni socializacijo škode, ki nastaja s ustvarjanjem dobička od proizvodnje in trženja zasvojljivih snovi. Aktivisti se opirajo na trženje in trošarine alkohola in cigaret in želijo podobno družbeno vlogo tudi sami. V drugih družbah (Portugalska) je politika kaznovanja omejila policijske organe, da ne preiskujejo manjših incidentov. Argumentacija legalizacije drog izhaja iz revščine preprodajalcev in njihovo pravico, da nabirajo kapital v svoji okolici z vsemi možnimi sredstvi. Ključna za odvisnika je torej čustvena podpora z jasnimi mejami. Pravna ureditev tako omogoča izolacijo odvisnika od družbe oziroma resocializacijo, evropsko konvencija za človekove pravice celo izrecno izvzame odvisnika med postopkom resocializacije od pravic, ki so sicer na voljo drugim državljanom v primeru kazenskih postopkov.
 
Teoretično oškodovanec/odvisnik ni oškodovan med preprodajo drog, saj se takšno vedenje smatra za samopoškodbeno kot odraz njegove duševne motnje. Razmišljanje o legalizaciji utrjuje to prepričanje. V primeru visoke urbanizacije naselij in slabe socializacije prebivalstva ta argument ni več tako močan. Slaba vezljivost družbe, še posebej odvisnikov, jih postavlja takorečeno med duševne bolnike. Ilegalnost določenih drog in njihova kriminalizacija povečuje marginalizacijo njihov uporabnikov, legaliziranje le-teh pa bi lahko pomenilo prost vstop teh snovi v šolski program, kjer so sedaj predvsem program preventive.
 
== Ureditev odvisnika - alternativa ==
1.872

urejanj