Selen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Duxborut (pogovor | prispevki)
pnp, +primer toksičnosti
Vrstica 175:
Selen obstaja v številnih [[alotropnost|alotropnih]] oblikah. V prašni obliki je amorfni selen [[rdeča|rdeče]] barve, medtem kot je prozorna oblika [[črna]]. Kristalinski heksagonalni selen je kovinsko [[siva|siv]], medtem ko je monoklinski kristal globoko rdeče barve.
 
Selen izkazuje [[fotovoltažafotovoltaika|fotovoltažnifotovoltaični]] efektučinek, ko pretvarja svetlobo v [[elektrika|elektriko]], in fotoprevodni efektučinek, ko se električna prevodnost selena na svetlobi poveča. Pod temperaturo svojega [[vrelišče|vrelišča]] je selen [[polprevodnik]] tipa p.
 
== Raba ==
Vrstica 187:
== Zgodovina ==
 
Selen ([[grščina|grško]] σελήνη ''selene'', [[luna]]) je leta 1817 odkril [[Jöns JakobJacob Berzelius]], ki je ugotovil, da je element povezan s [[telur]]jem.
 
Poraba selena je naraščala z razvojem novih načinov uporabe, vključno z aplikacijami na področju sestavljanja gum, zlitinah [[jeklo|jekla]] in selenskimi usmerniki. Do leta 1970 je selen v usmernikih večinoma nadomestil [[silicij]] in glavna raba selena je postala raba kot fotoprevodnik v fotokopirnih strojih. V [[1980|80]]. letih 20. stoletja je raba v polprevodnikih zatonila (čeprav ni povsem izginila), saj je vedno več kopirnih strojev uporabljalo organske fotoprevodnike.
 
Leta 1996 je raziskava pokazala pozitivno [[korelacija|korelacijo]] med dodatki selena in preprečevanjem nastanka [[rak (bolezen)|raka]] pri ljudeh, vendar široka uporaba tega pomembnega odkritja ne bi znatno pripomogla k povpraševanju, saj so potrebni le mali odmerki. V poznih [[1990|90.]] letih je zaradi okoljskih standardov, ki ukinjajo nevarni [[svinec]], postala pomembna raba selena kot dodatka [[vodovodarstvo|vodovodnimvodovod]]nim [[armatura]]m, pogosto z [[bizmut]]om.
 
== Najdišča ==
Vrstica 200:
Selen ima najmanj 29 [[izotop]]ov, od katerih je 5 stabilnih, 6 pa jih je [[jedrski izomer|jedrskih izomerov]].
 
== SvariloSelen in zdravje ==
 
Selen v človeški [[prehrana|prehrani]] nastopa kot [[mikrohranilo]]. Uporabljamo ga za odstranjevanje [[prosti radikalradikali|prostih radikalov]] in v drugihz [[antioksidanantioksidant]]tnihnimi [[encim]]ihi, igra pa tudi vlogo pri pravilnem delovanju [[ščitnica|ščitnice]]. Zadostne količine selena dobimo v [[žitarice|žitaricahžitarica]]h, [[meso|mesu]], [[ribaribe|ribah]]h in [[jajce|jajcih]]. Posebno bogat vir selena so [[brazilski orešček|brazilski oreščki]].
Čeprav prosti selen ni toksičen, so nekatere njegove spojine izjemno [[strup]]ene; delujejo podobno delovanja kot [[arzen]]. [[Vodikov selenid]] in druge spojine so zelo strupene. Rastline iz [[rod (biologija)|rodov]] [[grahovec|grahovcev]] in [[osivnica|osivnic]], ki rasejo v zemlji, bogati s selenom, lahko povzročijo resne učinke na živali, ki se z njimi prehranjujejo.
 
Pri zdravih ljudeh je pomanjkanje selena relativno redko. Pojavi se lahko pri pacientih z resno obolelim [[črevesje]]m, ali tistim, ki so podvrženi [[popolna parenteralna prehrana|popolni parenteralni prehrani]]. Poleg tega so v nevarnosti tudi ljudje, ki so odvisni od hrane, pridelane na zemlji, revni s selenom. [[Priporočen dnevni odmerek]] za odrasle je [[1 E-8 kg|55 mikrogramov]]. Več kot 400 mikrogramov dnevno lahko pripelje do zastrupitve (t.i. selenoze).
Po podatkih iz varnostnega lista International Occupational Safety and Health Information Centre (CIS) je selen strupen (CAS No: 7782-49-2; RTECS No: VS7700000; EC No: 034-001-00-2), še posebej, ko je v obliki majhnih delčkov (npr.prah ali pare).
 
=== SelenToksični in zdravjeučinki ===
 
Čeprav prosti selen ni toksičen, so nekatere njegove spojine izjemno [[strup]]ene; delujejo podobno delovanja kot [[arzen]]. [[Vodikov selenid]] in druge spojine so zelo strupene, nevaren pa je tudi v visokih koncentracijah. Rastline iz [[rod (biologija)|rodov]] [[grahovec|grahovcev]] in [[osivnica|osivnic]], ki rasejo v zemlji, bogati s selenom, lahko povzročijo resne učinke na živali, ki se z njimi prehranjujejo.
Selen v človeški [[prehrana|prehrani]] nastopa kot [[mikrohranilo]]. Uporabljamo ga za odstranjevanje [[prosti radikal|prostih radikalov]] in v drugih [[antioksidan]]tnih [[encim]]ih, igra pa tudi vlogo pri pravilnem delovanju [[ščitnica|ščitnice]]. Zadostne količine selena dobimo v [[žitarice|žitaricah]], [[meso|mesu]], [[riba]]h in [[jajce|jajcih]]. Posebno bogat vir selena so [[brazilski orešček|brazilski oreščki]].
 
Po podatkih izz varnostnega lista International Occupational Safety and Health Information Centre (CIS) je selen strupen (CAS No: 7782-49-2; RTECS No: VS7700000; EC No: 034-001-00-2), še posebej, ko je v obliki majhnih delčkov (npr. prah ali pare).
Pri zdravih ljudeh je pomanjkanje selena relativno redko. Pojavi se lahko pri pacientih z resno obolelim [[črevesje]]m, ali tistim, ki so podvrženi [[popolna parenteralna prehrana|popolni parenteralni prehrani]]. Poleg tega so v nevarnosti tudi ljudje, ki so odvisni od hrane, pridelane na zemlji, revni s selenom. [[Priporočen dnevni odmerek]] za odrasle je [[1 E-8 kg|55 mikrogramov]]. Več kot 400 mikrogramov dnevno lahko pripelje do zastrupitve (t.i. selenoze).
 
Razvpit množičen pojav toksičnih učinkov selena se je zgodil v 1980. letih v [[Kalifornija|Kaliforniji]] (ZDA). Tamkajšnji prebivalci so speljali odvečno [[namakanjenamakalno]] vodo v bazene za izhlapevanje, kjer je nastalo obsežno [[mokrišče]], razglašeno za [[Naravni rezervat Kesterson]]. Vendar pa je podlaga na tem območju bogata s selenom, ki se je izpiral in [[bioakumulacija|nalagal]] ter močno presegel varne koncentracije, zaradi česar je prišlo do množičnega pojava deformacij pri mladičih vodnih ptic ter odmiranja rib. Rezervat so morale oblasti zapreti in izvesti obsežno čistilno akcijo.<ref>{{navedi splet| url=http://www.watereducation.org/aquapedia/kesterson-reservoir |title=Kesterson Reservoir |publisher=Water Education Foundation |accessdate=21.2.2016}}</ref>
 
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|selen|Selen}}
{{commonsZbirka|seleniumSelenium}}
{{kemični elementi}}
<!-- interwikiji -->
 
[[Kategorija:Antioksidanti]]