Mesrop Maštoc: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ods. Link FA/GA |
podatki iz Wikidata, Normativna kontrola |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba
| image = <!-- Wikidata -->
| caption = <!-- Wikidata -->
}}
'''Mesrop Maštoc''' ([[armenščina|vzhodnoarmensko]] Մեսրոպ Մաշտոց, [[Armenščina|zahodnoarmensko]] Մեսրոբ Մաշտոց) (zahodnoarmensko tudi ''Mesrop Mašdoc''), [[Armenci|armenski]] [[menih]], [[teolog]], [[jezikoslovec]], * [[361]], [[Hasik]], takrat [[Perzija]], danes [[Armenija]], † [[19. februar]] [[441]], [[Valarsabad]]
Najbolj je znan kot izumitelj [[Armenska abeceda|armenske abecede]], kar je bil odločilen korak pri utrjevanju [[Armenska cerkev|Armenske Cerkve]], vlade [[Armensko kraljestvo|armenskega kraljestva]] ter ne nazadnje pri povezovanju Armencev, ki so živeli v armenskem kraljestvu, [[Bizantinski imperij|Bizantinskem imperiju]] in v [[Perzijski imperij|Perzijskem imperiju]].
== Življenje ==
Večji del življenjepisa Maštoca, sina Vartana iz družine Mamikonjan, je znan po zaslugi njegovega učenca [[Goriun]]a.
Maštoc se je rodil v [[Taron (zgodovinska Armenija)|Taronu]]<ref name="koryun">http://www.vehi.net/istoriya/armenia/korun/english/index.html</ref> in umrl v [[Valarsabad]]u.
Mesrop je bil zaradi odličnega znanja [[grščina|grščine]], [[sirščina|sirščine]] in perzijskih jezikov<ref name="koryun" /> na dvoru [[Chosroes III.|Chosroesa III.]] imenovan za pisanje kraljevih odlokov v omenjenih jezikih, ki so se uporabljali, ker [[armenščina]] še ni imela lastne pisave. Službo na dvoru je kaj kmalu pustil in se še z nekaj somišljeniki umaknil v samostan, kjer je živel zelo asketsko in preučeval sveta besedila. V tem času je podal tudi [[redovne zaobljube]]. Leta [[387]] je bila [[Armenija]] razdeljena med [[Bizantinsko cesarstvo]] in [[Perzija|Perzijo]], kar je spodbudilo duhovščino k večji aktivnosti in zbližanju s plemstvom in navadnimi ljudmi.
Mesrop je v tem času v okrožju [[Golthn]] (dolina [[Araks]]a) spreobračal [[pogan]]e v [[krščanstvo]], pri čemer je imel precej težav, ker ljudje niso razumeli obstoječih besedil, največ v [[sirščina|sirščini]]. Zato se je odločil, da bo zasnoval pisavo, ki bo v nasprotju s pisavami jezikov okoliških narodov, ki so se do takrat uporabljale, obsegala vse glasove armenskega jezika. [[Patriarh]] Izak in kralj [[Vramšapuh]] (ki je leta [[394]] nasledil brata Chosroesa III.) sta mu pri tem projektu obljubila vso podporo. Do končne oblike [[armenska abeceda|armenske abecede]] je prišel po nasvetih [[Mezopotamija|mezopotamskega]] [[škof]]a Daniela in [[Samosata|samosatskega]] meniha [[Rufinus]]a. Najbolj je razširjeno mnenje, da je prilagodil [[grščina|grško]] abecedo, nekateri, npr. [[Lenormant]], pa so prepričani, da je abecedo izpeljal iz [[zend]]a. Za rojstno letnico te nove abecede velja leto [[406]], kar je pomenilo začetek armenske [[književnost]]i in preprečilo asimilacijo [[Armenci|Armencev]] s sosednjimi ljudstvi. Njegova abeceda (ki so jo v [[12. stoletje|12. stoletju]] dopolnili z nekaj dodatnimi črkami) se uporablja še danes. Do uvedbe »[[arabske številke|arabskih številk]]« se je uporabljala tudi za zapis [[armenske številke|števil]].
Mesrop je po deželi, začenši z vzhodno Armenijo, ustanavljal šole, kjer so poučevali novo abecedo. Izak je kmalu dosegel, da mu je bizantinski [[cesar]] [[Teodozij mlajši]] to dovolil tudi v zahodni Armeniji. Poleg tega je s prilagoditvijo abecede njihovim jezikom sodeloval tudi pri pokristjanjevanju [[Gruzinci|Gruzincev]], [[Kavkaški Albanci|Kavkaških Albancev]] in [[Aguangki|Aguangkov]]. Svoje učence je poslal v [[Konstantinopel]], [[Edesa|Edeso]], [[Antiohija|Antiohijo]] in [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], da bi študirali [[grščina|grščino]] in prinesli nekaj najpomembnejših del grške književnosti. Leta [[411]] je Izak dokončal prvi prevod [[Biblija|Biblije]], ki pa je bil nepopoln in šele leta [[434]], ko so iz Konstantinopla in Aleksandrije pridobili dodatne izvode, je bil dopolnjen do te mere, da ga še danes uporablja [[armenska apostolska cerkev]]. Prevedli so tudi sklepe s prvih treh [[koncil]]ov v [[Nikeja|Nikeji]], Konstantinoplu in [[Efez]]u ter dela grških očetov. Kar nekaj izvirnikov slednjih besedil se je do danes izgubilo in njihovo vsebino poznamo ravno po zaslugi prevodov v [[armenščina|armenščino]].
Vrstica 25 ⟶ 27:
== Dokumentarni filmi ==
== Sklici ==
▲* ''[[Maštoc (film)|Maštoc]] - [[1988]]
▲{{opombe|2}}
== Zunanje povezave ==
{{
* [http://www.newadvent.org/cathen/10211a.htm Catholic Encyclopedia] {{ikona en}}
* [http://www.hyeetch.nareg.com.au/armenians/prominent_p2.html HyeEtch] {{ikona en}}
Vrstica 39 ⟶ 40:
* [http://www.armeniapedia.org/index.php?title=Mesrop_Mashtots Armeniapedia] {{ikona en}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Maštoc, Mesrop}}▼
[[Kategorija:Armenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Armenski teologi]]
| |||