Hosios Lukas: Razlika med redakcijama

| WHS = MonasteriesSamostani of DaphniDafni, Hosios LoukasLukas and Nea Moni of(Novi samostan) na otoku ChiosHios

| Region = Evropa in Severna Amerika]]

''Hosios LoukasLukas'' (grško Ὅσιος Λουκᾶς) je zgodovinski, utrjeutrjen [[samostan]], ki se nahaja v bližini mesta [[Distomo]], v [[Beocija|Beociji]], v [[Grčija|Grčiji]]. Je eden najpomembnejših spomenikov srednjrveškesrednjeveške bizantske arhitekture, zaradi česar je bil, skupaj s samostanoma [[Nea Moni, Kios]] na otoku Hios in [[Samostan Dafni|Dafni]], leta 1990 vpisan na seznam [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-ve svetovne dediščine]].

Samostan Hosios LoukasLukas se nahajaje na slikovitislikovitem lokacijikraju na pobočju gore [[Helikon (gorovje)|Helikon]]. Ustanovljen je bil v začetku 10. stoletja. Ustanovil ga je [[puščavnik]], častiti (grško ''Hosioshosios'') [[Svetisveti Luka]] (grško ''Lukas''), čigar relikvije od tedaj hranijo v samostanu. Puščavnik (ne evangelist, ampak puščavnik, ki je umrl 7. februarja 953), je bil znan, ker je napovedal, da bo rimski cesar osvojil [[Kreta|Kreto]]. Bilo bi jasno, če se je skliceval na [[Roman I. Lekapen|Romana I.]], cesarja v tistem času., Vendarvendar pa je otok dejansko zavzel [[Nikifor II. Fokas|NikeforNikifor FocasFokas]], za [[Roman II.|Romanom II.]]. Zato menijoMenijo, da je bila med njegovo vladavino (959-963959–963), zgrajena samostanska [[cerkev (zgradba)|cerkev]], posvečena ''TheotokasTeotokos'' (''PanagiaPanagiji,'' - grško Παναγία) - [[Marija Božja mati|Božji materi]].

Glavno svetišče samostana je grob sv. Luke Heladskega, ki se je bil prvotno nahajal naob vhodu, kasnejepozneje pa so ga postavili na stičišče dveh cerkva. Glavni vir prihodkov samostana (vključno sredstev, potrebnih za gradnjo), so bile omenjene relikvije svetega Luke in ''exuded myron'', neke vrste odišavljenaodišavljeno oljaolje, ki je imelo čudežne zdravilne učinke. Romarje so v upanju na čudežno pomoč spodbujali, spatida so spali ob strani svečenikovega groba, da bi njihovo telo absorbiralovsrkalo čudežno olje s pomočjo ''inkubacije'' (starogrškoobredne) ''ritualinkubacije''). Mozaiki okoli grobnice ne predstavljajo le sv. Luke, ampak tudi [[hegemon]]a FiloteaFiloteja, ki daruje model novozgrajene cerkve, posvečene svetniku.

[[Slika:Osiosloukas.JPG|thumb|250px|left|''KatholikonKatolikon'' (levo) in ''PanagiaPanagija'' (desno)]]

Cerkev Marije Božje matimatere je najstarejša v kompleksu in je edina znana cerkev, za katero z gotovostjo trdijo, da je bila zgrajena v celinski Grčiji v desetem10. stoletju. <ref>Rosemary Morris. ''Monks and Laymen in Byzantium, 843-1118''. Cambridge University Press, 1995. ISBN 0-521-31950-1. Page 27.</ref> Zgradba centralnegaosrednjega dela tipa ima obliko paralelograma in je najstarejšinajstarejša primer cerkvecerkev v tlorisu grškega križa v državi; njen tloris je podoben cerkvi (danes [[džamija|džamiji]]) ''Fenari Isa Camii '' v [[Carigrad]]u. Zidovi so iz mešanice opeke, kamna in marmorja in prikazujejo neobičajne psevdo-arabskepsevdoarabske vzorce dekoracije.

Najstarejša stavba samostana je bila cerkev sv. Barbare (trenutnozdaj posvečena Devici Mariji). Zgrajena je bila leta 946946–955 -z 955denarjem let, za denar Tebanskegatebanskega stratega. Ob [[narteks]]u je nameščena [[grobnica]] svetnika Luke. Med kasnejšimipoznejšimi rekonstrukcijami cerkvene zgradbe je postala del Kathlikonakatolikona (ob njej njena južna stran).

Do izgradnjegradnje nove cerkve je služilabila kot Katholikonkatolikon (glavna samostanska cerkev). Tloris je grški križ, vrisan v kvadratni zgradbi, z 9devetimi oboki, dodatkom narteksa in svetiščem s tremi [[apsida]]mi in [[oltar]]no steno. Kupola je majhna in na visokih [[pendentiv]]ih. V bobnu kupole je osem dvodelnih oken, okrašenih z marmornimi vstavki s cvetličnimi reliefi. Samo boben krasijo kiparski elementi -– gravirani križi, listje in nekakšna arabskaarabsko dekoracijaokrasje.

Cerkvene [[freska|freske]] so iz XI.-XII–XII. stoletja (v obokanem prehodu k oltarju -– Svsv. Ignacij, Feofor in Polikarp, v severni polovici loka diakonika sveti Haralampi, Leo Kata Sofronij) in freska iz X. stoletja s podobo JošuaJošue v pogovoru z nadangelom Mihaelom (odkrita med restavratorskimi deli leta 1964). <ref>Chatzidakis M. Byzantine art in Greece, Mosaics — Wall Paintings. Athens, 1997. P. 9</ref> Lik nadangela ni ohranjen, je pa bil opredeljen na podlagi svetopisemskih dogodkov, ki obdajajo sliko. V stebru poleg oltarne pregrade dekorativni [[friz]] obdaja izgubljen lik Jezusa Kristusa.

=== Cerkev Svsv. Luke (Katholikonkatolikon) ===

Ob starejši cerkvi je bila okoli leta 1011-121011–12 dodana večja samostanska cerkev ali ''katholikonkatolikon'', za katere gradnjo katere naj bi bil zaslužen [[Konstantin IX. MonomahosMonomah]]. To je najzgodnejšinajzgodnejša primerosrednja centralne cerkvecerkev s kupolo na oktagonu, z osmimi stebri okoli osrednje ladje ([[naos]]). Polkrožna kupola (brez bobna), počiva na štirih trompah, ki omogočajo postopen prehod iz osmerokotne osnove pod kupolo na kvadratno obliko zidov, ki jo nosijo. <ref>Linda Safran. ''Heaven on Earth: Art and the Church in Byzantium''. ISBN 0-271-01670-1. Page 127.</ref> Srednja kocka cerkve je obdana z galerijami in kapelami na vseh štirih straneh.

Center je še naprej osredji obok naosa, tukaj z veliko kupolo nad trompami. Kraki križa so precej krajši od premera kupole, tisti na vzhodu seje pretvoripreoblikovan v kupolast obok pred poligonalno apsido. Na zahodu je narteks z galerijo., Mozaikimozaiki Katholikonakatolikona – do nivoja kapitelov marmorna obloga, mozaiki na nivoju svodov., Kupolakupola – Pantokratorpantokrator, apsida – Marija sz detetom na prestolu, kupolastikupolast obok – Pentekost.pentekost, Mozaikimozaiki tromptrompov – narativne scene 4štirih velikih praznikov., Narteksnarteks – ciklus Pasijona.pasijona, Lunetaluneta – Pantokratorpantokrator, obok – Mati božja, [[Janez KrsnikKrstnik]] in arhangeli., Narativnenarativne scene – zlato ozadje, liki splošni liki, grafizem. Na razpelu je zvita stilizirana linija Kristusovega telesa. Cerkev ima tudi mozaični cesarski portret [[Konstantin I. Veliki|Konstantina]] in Jelene, ki je posvečen odkritju pravega križa. [[Kripta]] je prav tako poslikana s freskami – ciklus Pasijonapasijona, razlikav odprimerjavi narteksa je v tem,z danarteksom je tukajtu scenografija z realnim ozadjem.

Za gradnjo cerkve so uporabili materialnematerial ruševineruševin starodavnega Demetrinega templja Demetre, ki se je nahajalbil v bližini. Fasada je narejena iz kamna, podnožje iz kvadratne opeke in ima številna okna v obliki dvojnih in trojnih lokov, ločenih s stebri. Fasada je okrašena z reliefi iz marmornih vložkov. V oknu lunet nad glavnim vhodom se nahajaje freska »prerokba sv. Luke« (Umreumre obdan z meniškimmeniškimi bratstvombrati, nad njim so angeli, pripravljeni, da sprejmejo njegovo dušo, v postelji osem kač simbolizira demone), luneta okna nad stranskimi vrati je tudi bila tudi okrašena s freskami, ki so hudomočno poškodovane.

Struktura vključuje [[krstilnica|krstilnico]], ki se nahajaje na zahodu desne stranske ladje in [[zakristija|zakristijozakristije]], ki meji na apsido, desno od oltarja.

Hosios LoukasLukas je največji od treh samostanov iz srednjega bizantskegabizantinskega obdobja Grčije in se razlikuje se od ostalihpreostalih dveh, Nea Moni in Dafni, po tem, dasaj je posvečposvečen samo enemu, in to vojnemu svetniku. Preroštvo sv. Luke o ponovnem osvajanju Krete je izpostavljenopoudarjeno z likom Jošuevojskovodje z imenom [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]], ki gaje smatrajobil za vzorzgled za "verske vojake", na zunanjem zidu cerkve.

[[File:Byzantine fresca from St-Lucas.jpg|thumb|right|200px|JošuaJozue, sin Nunov, freska s pročelja PanagionaPanagije, 12. do 13. stoletje.]]

V Katholikonukatolikonu se nahajajoso najbolje ohranjeni [[mozaik]]i iz časa bizantinskeobdobja bizantinsko-makedonske renesanse. Nekateri od mozaikovmozaiki manjkajo, kotna primer originalnaizvirna slika [[Kristus Pantokrator|Kristusa Pantokrator]]ja iz kupole ter liki [[arhangel]]ov med zgornjimi okni. To pa ne zmanjšuje njihove pomembnosti vpri oblikovanju [[Bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]]. Razen [[freska|fresk]] so v cerkvi tudi razkošne rezbarije, pozlate, zidne slike, mozaiki, pa tudi redke [[ikona|ikone]], svečniki in oltarni svileni zastori. Samo nekateri od teh predmetov so na svojem izvirnem mestukraju, ostalipreostali so razstavljeni po muzejih. V izvirni obliki "Katholikon"katolikon od vseh današnjih cerkev najbolje prikazuje značaj cerkvenegacerkveno interierjanotranjost v prvih stoletjih po [[ikonoklazem|ikonoklazmu]]. <ref>''Banister Fletcher's A History of Architecture'' (ed. by Dan Cruickshank). Architectural Press, 1996. ISBN 0-7506-2267-9. Page 310.</ref>

file:Theotokos Hosios Loukas int.jpg|Kupola PanagionaPanagije

file:Osiosloukas2.JPG|Ikonostas Katholikonakatolikona