Scenarist: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Janulaga (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Janulaga (pogovor | prispevki)
-stavka scenaristov-pravopisne napake
Vrstica 1:
[[Slika:Musée des arts et métiers - Corona typewriter.jpg|250px|thumb|desno|Eden izmed prvih pisalnih strojev na katerih so bili napisani scenariji.]]
'''Scenaríst''' je [[pisatelj]], ki se ukvarja s pisanjem [[scenarij]]ev, bodisi za [[gledališka igra|gledališke igre]], bodisi [[televizijska oddaja|televizijske]], [[radijska oddaja|radijske oddaje]] ali [[film]]e. Scenarij je lahko scenaristovo izvirno delo, ali pa le priredba [[Knjižna predloga|knjižne predloge]]. Scenarij je lahko napisan tudi v obliki biografije ([[biografski film]]), kar pomeni, da scenarist napiše igro povzeto ali navdihnjeno po resničnih dogodkih ali delno povzeto po resničnih dogodkih o neki resnični zgodovinski osebi - oziroma dogodku. Če zgodba govori o zgodovinski osebi ni nujno, da ta oseba še živi.
 
==Scenarist kot poklic==
Scenarist je tako imenovani <nowiki>''svobodni''</nowiki> ({{jezik-en|freelance}}) poklic <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>. Poklic scenarista ne zahteva formalne izobrazbe, potrebno pa je imeti veliko koncentracijo, biti dober pripovedovalec z inovativnimi idejami in veliko domišljije. Scenaristi niso nikoli redno zaposleni, razen v primerih [[televizija|televizijske]] ali [[radio|radijske]] produkcije, kjer so lahko zaposleni z rednim delovnim časom in pišejo za televizijske ali radijske oddaje, navadno so pogodbeno zaposleni. Večina, če ne vsi scenaristi svojo kariero pričnejo graditi s pisanjem t.i. [[Špekulacijski scenarij|špekulacijskih scenarijev]] ({{jezik-en|spec-ulation script}}), kar pomeni, da za končan scenarij ne bodo nujno prejeli plačila ali kakršne koli nagrade. <ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref> Velikokrat se tudi zgodi, da scenaristu dela ne uspe prodati, če pa mu že uspe, ni nujno, da je film posnet po njegovi predlogi, zgodbi oziroma scenariju.
 
Glavna stvar, ki loči profesionalnega scenarista od amaterskega je, da profesionalne scenariste navadno zastopajo [[Literarna agencija|literarne agencije]], amaterski pa so manj izkušeni in jih nihče ne zastopa, zato težje prodajo svoja dela. Amaterski scenaristi, gledano v praksi, potrebujejo več let, da prodrejo v [[Zabavna industrija|zabavno industrijo]] in da uspejo.
 
Ena izmed večjih bojazni tega poklica je, da v primeru odkupa [[Avtorske pravice|avtorskih pravic]] scenarija lahko kupec (kot [[studio]] ali produkcijsko podjetje) najame novega [[avtor|avtorja]] scenarista, ki bi lahko prevzel naziv prvotnega avtorja, ki je v prvi vrsti napisal scenarij. Zato se v takšnih primerih podpišejo [[Avtorska pogodba|avtorske pogodbe]], ki med drugim vsebujejo člene, ki govorijo o nazivih in scenarističnih popravkih. Edini način, da se avtor lahko zavaruje je, da s partnerjem sklene avtorsko pogodbo in se zaščiti pred nepotrebnimi tožbami in pravnimi zapleti s strani sebe ali nevede celo kupca. V ameriški filmski in televizijski industriji obstajajo s strani ceha scenaristov (WGA) posebna pravila, kako se plačuje in ravna s scenaristi. S posebnimi določili so scenaristi, kot delovna sila bolje zavarovani.
 
Scenarist lahko poleg scenarija proda tudi zgodbo, ideje, predloge. Na tako imenovanih ”festivalih scenaristov in pisateljev″, [[konvencija|konvencijah]] in drugih dogodkih, kjer se zbirajo literati, si delijo izkušnje in mnenja - se lahko tudi zgodi, da komu uspe prodati svoje delo. saj tiTi veliki dogodki privabijo producente in [[literarni agent|literarne agente]], ki iščejo nove talente in dela, v katerih bi lahko bili zainteresirani.<ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17|year=2009|month=April|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref>
 
Ker je filmski trg tako zelo subjektiven in hitro spreminjajoč, se dogajajo izjeme, ki čez čas postanejo navada. Zgodba in scenarij se načeloma prodajata v paketu, vendar se je nemalokrat že zgodilo, da se je zgodba prodala, scenarij pa ne.<ref>{{cite news |url= http://www.ebookweb.org/writing-screenplays-that-sell-michael-hauge-pdf-download-free/-6086753693022723806/ |title=Writing Screenplays That Sell |work=Scenaristika |author=Michael Hauge |date=1. julij, 2011 |accessdate=1. julij 2012}}</ref>
 
V Sloveniji se letno posname okoli petnajst celovečernih [[film]]ov <ref>{{cite news |url= http://www.film-center.si/modules/publication/pdf/statistika_SFC_2008-2011_cab9c8080f242c4260342cb4c804674f.pdf |title='Statistični podatki SFC 2009-2011 |work= Statistični podatki |author=Slovenski filmski center, Lidija Zajec |date=Julij, 2012 |accessdate=Julij 2012}}</ref>. Slovenski scenaristi brez redne zaposlitve - se samo s pisanjem scenarijev ne morejo preživljati. Redko jim uspe prodati scenarij, velikokrat pa se zgodi, da so odgovorni za nastanek novega filma, torej ti scenaristi igrajo še vlogo [[režiser]]ja, [[producent]]a ali obojega. V takšnih primerih je tudi večja možnost, da za svoje delo prejmejo plačilo, ker na honorarje ali odkupe pravic za [[Zgodba|zgodbo]] ali scenarij ne morejo vedno računati.
 
== Velika stavka ceha ameriških filmskih in TV scenaristov leta 2007-08 ==
[[Slika:Writers Guild of America strike.png|300px|thumb|levo|Stavka članov Združenja ameriških scenaristov (Writers Guild of America - WGA) leta 2007]]
Večina, več kot 12.000<ref>{{Navedi splet|url = http://www.delo.si/clanek/50979|title = Hollywoodski scenaristi ponovno za mizo s producenti|date = 27.11.2007|accessdate = |website = |publisher = Delo d.d.|last = |first = }}</ref> članov Združenja ameriških filmskih in TV scenaristov ([[Writers Guild of America]] - WGA) je 5. novembra 2007 oznanila stavko proti studijem, mrežam in distributerjem, oziroma proti [[Zveza filmskih in televizijskih producentov|Zvezi filmskih in televizijskih producentov]] (ang. <nowiki>''</nowiki>''Alliance of Motion Picture and Television Producers''<nowiki>''</nowiki>) v večji meri zaradi <nowiki>''nepoštenega, zanemarjenega, zastarelega in nepravilno porazdeljenega prihodka''</nowiki> na področju digitalne prodaje ([[DVD]] in [[Blu-ray]] distribucija, digitalni ogledi na spletu, [[TV sindikacija]], prodaja sorodnih izdelkov (angleško ''merchandising'')).<ref>{{Navedi splet|url = https://www.dnevnik.si/299656/kultura/fokus/299656|title = Stavka v Holywoodu: Scenaristična vdaja za drobiž|date = 19.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = www.dnevnik.si|publisher = Dnevnik d.d.|last = Vrdlovec|first = }}</ref> Scenaristi so v stavki dosegli, da se je povečal procent dobljen od vsakega prodanega oziroma predvajanega dela v digitalni prodaji, namreč menili so, da je bilo v zadnjih 25 letih izgubljenih okoli 15 milijard ameriških dolarjev vrednosti nadomestila za plače in honorarje, torej v škodo scenaristov.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/film/ameriski-scenaristi-dosegli-nacelen-dogovor/154040|title = Ameriški scenaristi dosegli načelen dogovor|date = 09.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = |publisher = MMC RTVSLO|last = |first = }}</ref> Ena od zahtev scenaristov je bila, da se od vsakega prodanega DVD-ja ali Blu-Ray-ja scenarist prejme 0,06% več, kot je določena stara zaveza. Zahtevali so tudi, da zaslužijo od digitalne prodaje (VOD, SVOD ipd.). Scenariste je namreč motilo, da za digitalno prodajo ne zaslužijo popolnoma nič, čeprav TV mreže od vsake ogledane epizode neke oddaje zasluži z oglasi. Scenaristi so mrežam očitali, da ne prejmejo svojega procenta, ko pa oni prihranijo pri stroških, ki bi jih sicer imeli pri fizični DVD distribuciji. Tako po določenih navajanjih prihranijo okoli polovico dolarja, ki bi lahko šel scenaristom.<ref>{{Citat|title = Why We Fight|url = https://www.youtube.com/watch?v=oJ55Ir2jCxk|date = 2007-11-05|accessdate = 2016-02-20|last = wgaamerica}}</ref>
 
Po nekaterih ocenah je v 100 dneh, kolikor je stavka trajala, gospodarstvo izgubilo okoli 1,5 milijarde ameriških dolarjev<ref>{{Navedi splet|url = http://mediadecoder.blogs.nytimes.com//2008/02/12/the-100-day-writers-strike-a-timeline/|title = The 100-Day Writers’ Strike: A Timeline|date = 12.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = www.nytimes.com|publisher = The New York Times Company|last = |first = }}</ref><ref>{{Navedi splet|url = http://www.nytimes.com/2008/02/12/business/media/12cnd-strike.html|title = Writers Vote to End Strike|date = 12.02.2008|accessdate = 05.05.2015|website = |publisher = The New York Times Company|last = Cieply|first = Michael}}</ref>, po ocenah ekonomista Jack Kyserja pa dobri 2,1 milijardi ameriških dolarjev, kar je štirikrat toliko kot leta 1988, ko je izbruhnila najdaljša stavka ceha scenaristov, ki je trajala 153 dni in popolnoma ohromila zabavno industrijo.