Nemško cesarstvo: Razlika med redakcijama

Leta [[1879]] je Nemško cesarstvo sklenila zvezo z [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in Nemci so začeli vlagati v gospodarstvo jugovzhodne Evrope. Leta [[1884]] je Bismarck predsedoval konferenci evropskih kolonialnih sil v [[Berlin]]u, kjer naj bi določili meje med afriškimi ozemlji. Istega leta je [[Karl Peters]] ustanovil [[Družba za nemško kolonizacijo|Družbo za nemško kolonizacijo]] in Bismarck je za Nemčijo zahteval tri območja v Afriki: Nemško Jugozahodno Afriko na meji s Kapsko kolonijo, [[Kamerun]] in [[Togo]], kjer je imela [[Velika Britanija]] dolgo monopol nad trgovino, ter Nemško Vzhodno Afriko, katere priključitev Nemčiji bi ogrozila britanske interese v [[Zanzibar]]ju. Nemčija je zahtevala tudi severni del [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]] in [[Bismarckov arhipelag]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Ko je na oblast prišel [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] ([[1888]]), je Nemčija pridobila še več novih kolonij, posebej na Daljnem vhodu. Leta [[1898]] je vzela v zakup kitajsko provinco [[Šantung]], od [[Španija|Španije]] pa je kupila Karolinsko in [[Mariansko otočje]]. Leta [[1899]] so si Nemško cesarstvo in [[Združene države Amerike|ZDA]] razdelile otočje [[Samoa|Samoo]]. Nemčija se je skoraj zapletla v spor z Veliko Britanijo, a sta ga državi leta [[1900]], potem ko je Velika Britanija pomagala dušiti [[Boksarska vstaja|boksarsko vstajo]], preprečili s sporazumom. Istega leta je nemški kancler postal [[von Bülow]] ([[1900]]-[[1909]]). Nemška industrija je tako napredovala, da se je država razvila v največjo evropsko industrijsko silo in iskanje novih trgov je neizogibno vodilo v napete odnose z drugimi kolonialnimi velesilami. Ko je [[von Tirpitz]] okrepil nemško ladjevje, je postalo ogroženo ladjevje Velike Britanije, tekmovanje s Francijo v Afriki pa je lata [[1905]] povzročilo [[Maroška kriza|maroško krizo]]. Temu je sledila druga maroška kriza ([[1911]]) kjer so se države nevarno približale mednarodnemu spopadu. [[Sarajevski atentat]] je cesarstvo presenetil. Po razpravi je bilo sklenjeno, da je potrebno zvezo z Avstro-Ogrsko iz leta [[1879]] spoštovati, čeprav bi to pomenilo vojno [[Rusija|z Rusijo]] in [[Francija|Francijo]]. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno]] vojno so zavezniki zavzeli večino nemških prekomorskih ozemelj in po versajskem miru je Nemčija izgubila ves čezmorski imperij, ki je postal mandatno ozemlje. V imenu [[Društvo narodov|Društva narodov]] so ga upravljale države zmagovalke. Ob koncu vojne je cesar abdiciral in ustanovljena je bila [[weimarska republika]].