Drenovci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
== Zgodovina ==
Študentska skupina Dren se je osnovala leta [[1908]] in je delovala zunaj okvirjev [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] in brez pomoči gorskih vodnikov. Druženje sta organizirala [[Bogumil Brinšek]] in [[Rudolf Badjura]], ki sta se družila že leta [[1906]]. Skupina je organizirala poletne in zimske izlete v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniške planine]], ukvarjali pa so se tudi z alpinizmom,smučanjem ter fotografijo in preučevanjem kraškega sveta in pojavov. [[Rudolf Badjura|Badjura]] je v ''Smučarju'' navedel kot začetek delovanja skupine leto [[1907]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title =
Družba je imela okoli 14 članov, večinoma so bili izobraženci iz Ljubljane: [[Rudolf Badjura]], [[Bogomil Brinšek]], [[Josip Cerk]], [[Albin Hrovatin]], [[Ivan Kovač]], [[Jože Kunaver]], [[Pavel Kunaver]], [[Ivan Michler]], [[Stanko Ribnikar]],
Leta 1911 so preplezali Slovensko smer v severni steni Triglava. Opravili to tudi nekaj zimskih vzponov, ki takrat niso bili v navadi. Prvi organizator drenovske zimske ture je bil Brinšek, povzpeli so se na [[Kompotela|Kompotelo]], vzpeli pa so se tudi na [[Kamniško sedlo]], Sv. Ahaca, [[Grintovec]]. Bogumil Brinšek je skrbel za fotografije, ki so bile pogosto objavljene, Josip Cerk pa je drenovce usmerjal predvsem v raziskovanje kraškega sveta. Drenovci so tako postali predhodniki leta 1910 ustanovljenega [[Društvo za raziskovanje kraških jam|Društva za raziskovanje kraških jam]].<ref name=":0" />
Leta 1905 so hojo s krpljami nadomestili s smučmi, ki jih je v [[Ljubljana|Ljubljano]] prinesel [[Jože Kunaver]], z njimi so se nato spuščali z [[Rožnik|Rožnika]], uporabljala pa sta jih tudi [[Ivan Tavčar]] in [[Pavle Kunaver|Pavel Kunaver]]. Badjura in Kunaver pa sta leta 1910 osvojila vrh [[Krvavec|Krvavca]] in [[Veliki Zvoh|Velikega Zvoha]]. Brinšek ju je spremljal z derezami in krpljami, da je lažje fotografiral. Ohranila pa se zgodba o spustu v dolino: "Za pot nazaj so stavili, kdo bo hitreje prišel v Kriški dol, s smučmi ali peš. Prvi je prišel Brinšek, ki se je spustil kar sede na svoji pelerini."<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo = Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = |cobiss
== Viri ==
|