Drenovci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
 
== Zgodovina ==
Študentska skupina Dren se je osnovala leta [[1908]] in je delovala zunaj okvirjev [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] in brez pomoči gorskih vodnikov. Druženje sta organizirala [[Bogumil Brinšek]] in [[Rudolf Badjura]], ki sta se družila že leta [[1906]]. Skupina je organizirala poletne in zimske izlete v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniške planine]], ukvarjali pa so se tudi z alpinizmom,smučanjem ter fotografijo in preučevanjem kraškega sveta in pojavov. [[Rudolf Badjura|Badjura]] je v ''Smučarju'' navedel kot začetek delovanja skupine leto [[1907]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title = Slovensko Planinstvo/Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 5149-54|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref>
Družba je imela okoli 14 članov, večinoma so bili izobraženci iz Ljubljane: [[Rudolf Badjura]], [[Bogomil Brinšek]], [[Josip Cerk]], [[Albin Hrovatin]], [[Ivan Kovač]], [[Jože Kunaver]], [[Pavel Kunaver]], [[Ivan Michler]], [[Stanko Ribnikar]], [[Ivan Tavčar]], [[Srečko Vizjak]] in Wenig. Z osvajanjem slovenskih gora so želeli preprečiti ponemčenje imen gora. Poleg narodne težnje pa so želeli na gore pristopati brez gorskih vodnikov in večinoma brez plezalnih pripomočkov. Na takšen način so izvedli pomembne vzpone v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Savinjskih]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]].<ref name=":0" />
 
Leta 1911 so preplezali Slovensko smer v severni steni Triglava. Opravili to tudi nekaj zimskih vzponov, ki takrat niso bili v navadi. Prvi organizator drenovske zimske ture je bil Brinšek, povzpeli so se na [[Kompotela|Kompotelo]], vzpeli pa so se tudi na [[Kamniško sedlo]], Sv. Ahaca, [[Grintovec]]. Bogumil Brinšek je skrbel za fotografije, ki so bile pogosto objavljene, Josip Cerk pa je drenovce usmerjal predvsem v raziskovanje kraškega sveta. Drenovci so tako postali predhodniki leta 1910 ustanovljenega [[Društvo za raziskovanje kraških jam|Društva za raziskovanje kraških jam]].<ref name=":0" />
 
Leta 1905 so hojo s krpljami nadomestili s smučmi, ki jih je v [[Ljubljana|Ljubljano]] prinesel [[Jože Kunaver]], z njimi so se nato spuščali z [[Rožnik|Rožnika]], uporabljala pa sta jih tudi [[Ivan Tavčar]] in [[Pavle Kunaver|Pavel Kunaver]]. Badjura in Kunaver pa sta leta 1910 osvojila vrh [[Krvavec|Krvavca]] in [[Veliki Zvoh|Velikega Zvoha]]. Brinšek ju je spremljal z derezami in krpljami, da je lažje fotografiral. Ohranila pa se zgodba o spustu v dolino: "Za pot nazaj so stavili, kdo bo hitreje prišel v Kriški dol, s smučmi ali peš. Prvi je prišel Brinšek, ki se je spustil kar sede na svoji pelerini."<ref name=":0" /> Tura pa velja za prelomno v zgodovini slovenskega smučanja in alpinizma.
 
== Viri ==
[[Kategorija:Planinstvo]]
{{Slo-stub}}