Triglavski dom na Kredarici: Razlika med redakcijama

O koči je pričel [[Jakob Aljaž]] razmišljati med gradnjo stolpa, ko je moral z Belcem in pomočniki prespati v Dežmanovi koči, ki je veljala za nemško kočo. Oskrbnik jim ponudil prenočišče, ker takrat nemških gornikov ni bilo, drugače bi jih zavrnil. Oskrbnikova izjava je v Aljažu vzpodbudila misel, da bi zgradil lastno kočo: ''"V tistem trenutku sem sklenil, da naredim Triglavsko kočo, in sicer kočico samo zase in za nekaj svojih prijateljev."''<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/12631995/_Da_je_Triglav_ostal_v_slovenskih_rokah_je_najve%C4%8D_moja_zasluga._It_is_Largely_Owing_to_Me_that_Triglav_Remained_in_Slovene_Hands._|title = »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.«|last = Mikša|first = Peter|date = |journal = Zgodovinski časopis 69/1-2 (2015), 112-123|accessdate = }}</ref> Užaljen je bil predvsem njegov narodni ponos in na [[Triglav]] se je vrnil že septembra, da bi našel primeren prostor za kočo. Med spustom se je ustavil na [[Mali Triglav|Malem Triglavu]] in zagledal dva gamsa, ki sta tekla čez [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]], to ga je spodbudilo, da je pričel razmišljati o [[Kredarica|Kredarici]] kot primerni lokaciji. V nekaj dneh je pripravil vse potrebno za nakup in 9. septembra 1895 v imenu [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] podpisal kupno pogodbo v vrednosti 5 goldinarjev z občinama [[Dovje]] in [[Mojstrana]].<ref name=":0" /> Uradno odprtje Koče na Kredarici je bilo 10. avgusta 1896.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11196785/Alja%C5%BEev_stolp_in_Jakob_Alja%C5%BE_najvi%C5%A1ji_posestnik|title = Aljaćev stolp in Jakob Aljaž: najvišji posestnik|last = Mikša|first = Peter|date = |journal = SLO: časi, kraji, ljudje: slovenski zgodovinski magazin 5(februar 2015), 30-35|accessdate = }}</ref> Zbralo se je okoli 100 planicev, na vrh Triglava se jih je povzpelo 70. V svojem govoru pa je [[Jakob Aljaž]] poudaril: ''"Čeprav je naša koča slovenska, bo vendar urejena, da bo ustrezala turistom vsakega naroda. Vsi, brez razločka, bodo enako prijazno sprejeti, to zahteva že slovenska gostoljubnost."<ref name=":0" />'' Ob odprtju se je koča imenovala Triglavska koča na Kredarici. Poleg nje je dal Aljaž postaviti še kapelo posvečeno [[Mati božja|Lurški Materi božji]].<ref name=":0" /> Zaradi gradnje koče pa se je Jakob Aljaž znašel v tožbi, saj je Kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva trdila, stojita polovica koče ter kapelica na svetu [[Verski sklad|Verskega sklada]].<ref name=":0" />

inDom natoje povečanbil kasneje trikrat povečan. Planinsko društvo Ljubljana — matica ga je povečalo 8. septembra [[1909]] in ob tej priliki je bila koča preimenovana v Triglavski dom na Kredarici. Majhna stara lesena koča iz leta 1896 je dobila prizidek proti severu. inV sstarem temdelu novoje kuhinjoostala skupna spalnica, jedilnicov novem delu pa so uredili vežo, straniščejedilnico in desetkuhinjo. V prvem nadstropju pa se je nahajalo devet sob.<ref name=":0" /> 8. avgusta [[1954]] so Triglavski dom ponovno povečali, saj se je pohodništvo in alpinizem po drugi svetovni vojni zelo razmahnilo. Dom je dobil popolnoma novo, mogočno podobo. V povečani Kredarici je lahko udobno prenočevalo prek 200 skromnih gornikov. Še tretjič povečan, posodobljen in moderniziran je bil predan v uporabo 11. septembra [[1983]]. Zgrajen in opremljen je bil velik trinadstropni prizidek in funkcionalno povezan s starim objektom. <ref>Železar: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/94809/]</ref>