Solun: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 124:
V [[prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] leta [[1912]] je bil Solun eden od pomembnih vojaških ciljev. [[26. oktober|26. oktobra]] 1912 je bila proglašena združitev Grčije, [[18. marec|18. marca]] [[1913]] pa je bil v Solunu v atentatu ubit kralj Jurij I..
 
Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno]] vojno leta [[1915]] so se v Solunu izkrcali [[Britanci]] in [[Francozi]] in mesto je postalo vojaška baza za ofenzivo proti pronemški [[Bolgarija|Bolgariji]]. [[Grki]] so ustanovili začasno prozavezniško vlado, ki jo je iz Soluna vodil [[Elefterios Venizelos]] in ni bila v skladu s kraljevo politiko nevtralnosti.
V velikem požaru, ki so ga [[18. avgust]]a leta [[1917]] povzročili nepazljivi francoski vojaki, je pogorel večji del mesta. Brez doma je ostalo 72.000 ljudi, se pravi četrtina vseh prebivalcev. Obnovo središča mesta so oblasti prepovedale, dokler niso sprejeli modernega urbanističnega načrta. Načrt je naredil francoski [[arhitekt]] Ernest Hebrard.