Atenska zakladnica: Razlika med redakcijama

odstranjeni 103 zlogi ,  pred 4 leti
lektoriranje
(lektoriranje)
{{Infobox building
| name = Atenska zakradnicazakladnica
| native_name = Θησαυρός των Αθηναίων
| image = Treasury of Athens at Delphi.jpg
| former_names =
| map_type =
| building_type = Zakladnicazakladnica
| architectural_style = Dorskidorski slog
| structural_system = Stebristebri iz parianskega marmorja
| cost =
| location = [[Delfi]], [[Grčija]]
| address =
| client =
| owner = ArhrološkiArheološki muzej v Delfih
| coordinates =
| start_date = 507 do po- 470 pr. n. št.
| completion_date = 502 do pot-po 470 pr. n. št.
| inauguration_date =
| height = 7,60 m
}}
 
'''AtenskaAtensko zakladnicazakladnico''' (grščina:grško Θησαυρός των Αθηναίων) v [[Delfi]]h, v [[Grčija|Grčiji]], so zgradili [[Atene|Atenci]]. kotMesto zgradbo,in kimeščani so jo, njihovo mesto in meščani, posvetili v [[Apolon]]ovoovemu svetiščesvetišču. Celotna zakladnica, vključno s kiparskim okrasjem, je zgrajena iz parianskega [[marmor]]ja. Datum njene gradnje je negotov, znanstveno mnenje je, vda razponuje odbila zgrajena med 510 do 480 pred našim štetjem. [[Pavzanias (geograf)|Pavzanias]] omenjajo stavboomenja v svojem opisu svetišča, češ da je bila posvečena zmagi v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki pri Maratonu]], ki se je odvijala 490 pred našim štetjem.
 
Zgradbo je izkopala Francoska arheološka šola iz Aten, pod vodstvom Pierra de Lala CosteCosteja-Messelière in je bilo,Messelièrja. gledeGlede na število odkritih delov, približno dve tretjini prvotne stavbe mase, je bilo odločeno, da se obnovi oziroma rekonstruira, kar jese biloje izvedenozgodilo med letoma 1903- in 1906, pod vodstvom francoskih arheologov Alberta Tournaireja in Josepha Replata. <ref>{{cite web |url= http://www.mlahanas.de/Greeks/Temples/AthenianTreasury.html |title= Athenian Treasury |author= |date= |work= |publisher= |accessdate=November 3, 2009 }}</ref> Leta 1933 je Jean Audiat objavil opis arhitekture stavbe. Leta 1957 je o arhitekturnem kiparstvu pisal Pierre de Lala Coste-MesseliereMesselière. Struktura je še vedno vidna inna kraju situsamem, čeprav so [[metopa|metope]] reprodukcije, originali seizvirnike hranijo v muzeju v Delfih.
 
== Metope ==
Trideset30 metop izzakladnice zakladnice,je okoli 67 cm visokih in 62 -do 64 cm širokih, devet vzdolž daljših stranic (severna in južna) in šest vzdolž krajših stranic (vzhodna in zahodna),. soNa upodobljenenjih so supodobljena [[Heraklej]]evimieva in [[Tezej]]evimieva dejanjidejanja. To so najzgodnejše ohranjene [[jukstapozicija|jukstapozicije]] dveh (''razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge''<ref>SSKJ[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=jukstapozicija]</ref>.
 
Tezejeve metope vsebujejo:
[[File:Theseus Prokroustes Staatliche Antikensammlungen 2325.jpg|thumb|right|250px|Tezej in Prokrust, atiška rdeča -figurapodoba na amfori, 570–560 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen (Invinv. št. 2325)]]
*Tezej in [[Atena]];
*Tezej in [[Sinis (mitologija)| Sinis]], razbojnik, Prokrustov sin, ki je na posebej okruten načinokrutno ubijal mimoidoče. Ubil ga je Tezej, ko je iz TrijzenaTrojzena potoval v Etene.Atene;
*Tezej in [[KromjonskaKromionska svinja]] (imenovana tudi FeaFeja ali Faja (Φαια) po ženski lastnici) je v grški mitologiji legendarni divji prašičekprašič, ki je pustošil regijopo poljih okrog vasi Kromjon,Kromion med Megaro in Korintom, ina ga je na koncu umoril Tezej v svojih zgodnjih avanturah.;
*Tezej in Skiron, razbojnik, ki ga je ubil Tezej ubil na poti Trezenaiz Trojzna dov Aten.Atene;
*Tezej in [[Prokrust]], v grški mitologiji slavni atiški razbojnik (tudi Damast ali Polipemon), ki je popotnike privezoval na posteljo ter jih prikrajal ponjeni dolžini (aliude je nategoval ali jih skrajšalkrajšal), Tezej mu je odsekal glavo.;
*Tezej in bik iz [[Maraton (Grčija) |Maratonmaratonski]]a bik;
*Tezej in [[Minotaver]], v grški mitologiji pošast s človeškim telesom in bikovo glavo. UbilTezej ga je Tezejubil s pomočjo Ariadne, Minosove hčerke, ki se je vanj zaljubila. Na začetekzačetku blodnjaka je navezalprivezal vrvico, ki mu je kazala pot iz središča, kjerv katerem je ubil spečega Minotavra z mečem, ki mu ga je priskrbela Ariadna.;
*Tezej in ujetnica [[Amazonke |Amazonka]] -, Tezej je Atiko ubranil pred napadom Amazonk.
 
HeraklejeveHeraklesove metope vsebujejo:
[[Image:Heracles Geryon Louvre F55.jpg|thumb|right|250px|HeraklejHerakles se bori z Gerionom, amfora skupine E, ca.okoli 540 pr. n. št., Louvre]]
*HeraklejHerakles in [[Nemejskinemejski lev]]; prva od dvanajstnjegovih dvanajstih nalog je bila ubiti neranljivega nemejskega leva, ki je teroriziralpustošil področjeobmočje okrog Nemeje, in prinesti njegovo kožo. HeraklejHerakles je leva zadavil.;
*HeraklejHerakles in [[Kerinejskakerinejska košuta]]; četrta naloga -je ujelbila jeujeti pobeglo zlatorogo košuto, ki je bila posvečena Artemidi.;
*HeraklejHerakles in [[kentaver]]; HeraklejHerakles je pobijalpobil pijane kentavre;
*HeraklejHerakles in [[KiknoKiknos]]; KiknoKiknos, sin [[Ares]]a in Pelopije ali Pirene, je bil krvoločen in okruten človek, ki je živel ali v antičnem tesalskem mestu Pagasi sliali ob reki Ehedor v [[Antična Makedonija|Makedoniji]], in kiropal je svojepopotnike, obiskovalcenamenjene v ubijalDelfe, dokler ga ni usmrtil Heraklej.Herakles;
*HeraklejHerakles in [[OrtrusOrtros]]; v grški mitologiji je bil Ortar dvoglavi pes, ki varujeje živinovaroval GeryonGerionovo živino in ga je ubil HeraclejHerakles. Bil je potomec pošasti EhidneTifonov in TifonaEhidnin inpotomec ter [[Kerber]]jev brat, ki je bil tudi večglavi čuvaj.;
*[[Gerion]]ova čreda; da se je Heraklej polastil Gerionove črede, se je moral prebiti skozi morsko ožino med Evropo in Afriko, kjer je zgradil "HraklejevaHeraklova stebra" ([[Gibraltar]]).
 
== Opis ==
Zakladnica je zgrajena v obliki templja, po zgradbi [[anta|ante]] v dorskem slogu, ki sestoji iz pronaosa z dvema stebroma in [[cela|cele]], v prvotnem. stanjuPrvotno je imela na slemenu [[akroterij]], ki ni ohranjen. V tlorisu imaje dimenzijevelika 6,62 x 9,69 m in sega v višino 7,60 m.
 
PlatformaPloščad, na kateri stoji zakladnica, ima viden napis na južni steni; datiran je po- 490 pred našim štetjem: <ref>{{cite web|url=http://epigraphy.packhum.org/inscriptions/oi?ikey=239280&bookid=452&region=3&subregion=7 |title=FD III 2:1 |publisher=Epigraphy.packhum.org |date= |accessdate=2012-03-19}}</ref>.
 
ΑΘΕΝΑΙΟΙ Τ[Ο]Ι ΑΠΟΛΛΟΝ[Ι ΑΠΟ ΜΕΔ]ΟΝ ΑΚ[ΡΟΘ]ΙΝΙΑ ΤΕΣ ΜΑΡΑΘ[Ο]ΝΙ Μ[ΑΧΕ]Σ
 
(Atenci [posvečajo to] Apolonu kot prvoprve sadjesadove iz Perzije vpo bitki pri Maratonu.)
 
== Datum izgradnjegradnje ==
Ena od razlag pravi, da so zakladnico postavili oziroma podarili Delfom, kot znak uspeha reform v Atenah pod KleistenomKlejstenom 508/507 pr. n. št..
 
Antični pisatelj in popotnik Pavzanias je "izrecno poudaril, da je bila Atenska zakladnica zgrajena [kar pomeni financirana] iz zaplenjene zbirke perzijskega generala Datisa pri Maratonu". <ref>{{cite book |author=Boardman, John |title="Herakles, Theseus, and Amazons." The Eye of Greece: Studies in the Art of Athens |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1982 |page= 4|isbn= |oclc= |doi=}}</ref> To pomeni, da je datumnajpoznejši najkasnejedatum do 490 pred našim štetjem, po bitki pri Maratonu, inkar s temje predviden čas gradnje sprejemljiv zapo PavzaniasaPavzaniasu.
 
Kljub temu da je to primarniglavni vir, lahkopa Pavzaniasase je treba zavedati, da je bil Pavzanias včasih izkrivljajolahko alinapačno zavajajoobveščen, inzato klasični učenjaki še vedno razpravljajo o datumu. John Boardman ugotavlja, da "se iz čisto arheoloških, arhitekturnih in slogovnih razlogov se zdi, da jo mnogi učenjaki datirajo okoli 500 pred našim štetjem, nekateri bi jo dali že prej"." <ref>{{cite book |author=Boardman, John |title="Herakles, Theseus, and Amazons." The Eye of Greece: Studies in the Art of Athens |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1982 |page= 3|isbn= |oclc= |doi=}}</ref>
 
Nedavne ugotovitve, ki so jih zbrali na UniversityČikaški of Chicagouniverzi, profesor Richard T. Neer, se sklicujejo na izkopavanje iz leta 1989 (povzeto Pierrepo Pierru AmandryAmandryju v letu 1998) in zagovarjajo poznejši datum. <ref>{{cite book |author=Neer, Richard |title=The Athenian Treasury at Delphi and the Material of Politics |publisher=Classical Antiquity 23 |location= |year=1982 |page= 67|isbn= |oclc= |doi=}}</ref>
 
== Sklici ==