Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 9 zlogov ,  pred 3 leti
brez povzetka urejanja
[[Slika:11-07-29-helsinki-by-RalfR-155.jpg|thumb|200 px|ZentralnaCentralna kupola katedralestolnice v Helsinkih]]
[[Slika:Nikolaikirche Potsdam 2010.jpg|thumb|200 px|Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu]]
'''Kupola''' (iz latinščine ''cupula'') je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika. Kupole so večinoma zgrajene iz kamna, opeke, betona, lesa, različnih kovin in drugih materialov. Kupolo največkrat gradijo kot kaloto ali polkroglo, v novejšem času kot lupino.
 
[[Slika:Laterne.jpg|mini|thumb|Kupola z lanterno, ''Cappella del Presepio'' (Santa Maria Maggiore v Rimu)]]
Gotska katedralastolnica z renesančno kupolo stoji v[[Firence| Firencah]]. Začeli so jo graditi leta 1294, do leta 1412 so zgradili povečan osmerokoten tambur, visok skoraj 56 m, razpon 42 m med stenami in 45 m med vogali. Kupolo so začeli graditi 7. avgusta 1420 pod vodstvom Fillipa Bruneleschija. [[Filippo Brunelleschi|Bruneleschi]] je uvedel sistem dvojne lupine in s tem zmanjšal obremenitev. Osem glavnih reber sloni na vogalih osmerokotnika, šestnajst manjših parov pa vmes. Skelet je povezan s horizontalnimi loki. Kupola je bila grajena v horizontalnih pasovih, ki so bili med seboj povezani tako, da je vsak nosil lastno težo in je bil dovolj trden, da je podpira naslednji pas, dokler ta ni bil zgrajen.
 
Rebrasto kupolo je uporabil tudi [[Michelangelo]] po letu 1561 na Sv. Petru v Rimu.
V srednjem veku se pojavljajo sporadično in to samo kot zaključki visokih stolpov. Pomembnejši kupole v srednjem veku so krstilnica v Parmi (1196-1270), Cremoni (od 1176) in Firencah (11. / 12. stoletja, največje kupolaste strukture v srednjem veku, premer 25, 60 m), vse imajo poligonalen tloris. Krstilnica v Pisi (od 1152) (prvotno z odprto konico) je pokrita s stožčasto kupolo, kar je posebna oblika. Bizantinske oblike kupol so se nadaljevali v Benetkah (Cerkev Svetega Marka).
 
V zgodnji renesansi oživlja arhitektura po rimskih antičnih zgledih, s tem pa ponovn uporabA kupole kot arhitekturnega elementa. Prva taka je bila kupola glavne katedralestolnice v Firencah, delo Fillipa Brunelleschija, 1420.-1436. Najbolj znana in največja je kupola Sv. Petra v Rimu.
Mnoge baročne zgradbe imajo tudi kupole. Primer je [[Torino|Torinska]] katedralastolnica (Guarini), cerkev Karla Boromejskega na [[Dunaj]]u, [[Stolnica svetega Pavla, London]] in druge.
 
Čebulasta oblika kupole je uporabljena največkrat v pravoslavnih cerkvah v Vzhodni Evropi, posebej v Rusiji in Ukrajini.
[[Slika:Selimiye Mosque, Dome.jpg|thumb|Glavna kupola mošeje Selimiye v Edirni, Turčija]]
[[File:00SarvestanQ80034.jpg|thumb|right|200px|Sasanidska palača Sarvestan‏]]
[[File:Onion domes of Cathedral of the Annunciation.JPG|thumb|200px|Pozlačene kupole katedralestolnice Marijinega oznanjenja, Moskovski Kremelj.]]
[[File:RedSquare SaintBasile (pixinn.net).jpg|thumb|200px|Cerkev Vasilija Spaskega (1555-61) v Moskvi, Rusija. Čebulaste kupole datirajo v 1680-ta.]]
[[File:Cathédrale St-Paul - coupole.jpg|thumb|200px|Katedrala Stolnica Sv. Pavla v Londonu.]]
[[File:Sanchi Stupa from Eastern gate, Madhya Pradesh.jpg|thumb|right|220px|Velika Stupa Sanchi v Indiji, zgrajena v 3. st. pr. n. št.]]
 
| data-sort-value="1340" | c. 1340 || Jama Masjid|| Gulbarga, [[Indija]] || Ø 35 m ||
|-
| 1434 || [[KatedralaStolnica v Firencah| Santa Maria del Fiore]] || Firence, Italija || Ø 42–45 m ||
|-
| 1557 || [[Süleymaniye-Moschee]] || Carigrad, Turčija || Ø 27,25 m ||
| 1743 || [[Frauenkirche]]|| [[Dresden]], Nemčija || Ø 26,15 m ||
|-
| 1781 || [[KatedralaStolnica St.svetega BlasiusBlazija]] || St. Blasien, Nemčija || Ø 36 m ||
|-
| 1841 || [[KatedralaStolnica sv.svetega Izaka]] || [[Sankt Petersburg]], Rusija || Ø 26 m|| višina 101,5 m
|-
| 1843 || [[St. Nikolaj]] || [[Potsdam]], Nemčija || Ø 24 m|| Höhe 13 m; Tambour visok 28 m; skupaj 77m
[[Cerkev Matere Božje, Sladka Gora|Cerkev Matere Božje]] na Sladki Gori. Pokriva jo češka kapa, ki sloni na konveksno zaobljenih slopih, kvadratni prezbiterij z elipsastim zaključkom pa je pokrit s kupolo na pendentivih.
 
[[KatedralaStolnica sv. Mohorja in Fortunata]] v Gornjem Gradu, visoka ovalna kupola nad križiščem s prečno ladjo in štirikotnim prezbiterijem so zaobljene.
 
[[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarsko razstavišče]], Hala A, ki ji pravijo tudi ''Kupola'', saj je zasnovana kot »češka kapa«, je bila zgrajena leta 1957 in velja za prvo zgradbo v nekdanji Jugoslaviji z lupinasto konstrukcijo brez vmesne podpore.
22.852

urejanj