Valentin Vodnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 82.149.13.97 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Syum90 |
|||
Vrstica 31:
Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki velja za prvo slovensko pesniško zbirko. Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]].
Njegovo najpomembnejše jezikoslovno delo je [[slovnica]] ''Pismenost ali Gramatika za perve šole'' (1811). Za predgovorom je bila natisnjena pesem ''[[Iliria oživlena]]'', ki je bila glavni vzrok za Vodnikovo odstranitev iz šolstva, ker v njej slavi [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]]. Slovnici, ki jo je 23. julija 1811 izročil francoski vladi, je priložil posebno nemško pisano spomenico, s katero je dosegel, da so v šole vpeljali slovenščino namesto dalmatinske [[hrvaščina|hrvaščine]]. V času Ilirskih provinc je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu.
Leta 1817 je napisal pesem ''[[Ilirija zveličana]]'', s katero se je želel pobotati z avstrijsko oblastjo, ki ga je predčasno upokojila. Ob ''Zadovolnem Krajncu'' in ''[[Dramilo|Dramilu]]'' je ena najpomembnejših tudi pesem ''[[Moj spomenik]]''.
Valentin Vodnik velja za začetnika [[Planinska poezija|planinske poezije]] na Slovenskem; navdih je našel predvsem v obiskovanju gorskega sveta. Tako je leta [[1794]], v času kaplanovanja na [[Koprivnik v Bohinju|Koprivniku]], potoval na [[Triglavski dom na Kredarici|Kredarico]]. Za pot med Koprivnikom in Velim poljem je potreboval devet ur. Čez Steriščico med [[Krma (Julijske Alpe)|Krmo]] in Triglavom pa se je povzel na Kredarico.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/9219631/Prvi_raziskovalci_slovenskih_gora_in_prvi_dokumentirani_pristopi_nanje_The_First_Researchers_of_the_Slovene_Mountains_and_the_First_Documented_Climbs_on_Them|title = Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje|last = Mikša|first = Peter|date = 2013|journal = Zgodovinski časopis 67/3-4, 390-405|accessdate = }}</ref> Leto kasneje se je v alpskem svetu znašel dvakrat, vodil je namreč Zoisovo odpravo na [[Triglav]]. Z grofom [[Hohenwart (razločitev)|Francem Hohenwartom]] in duhovnikom Jožefom Pinhakom, ki ju je pričakal na Javorniku, se je vzpel na [[Belščica|Belščico]], Veliki in Mali Stol; preko [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]] pa so se odpravili do izvira Bistrice. Zaradi obveznosti v fari, se je Vodnik vrnil na Koprivnik za dva dni, 17. 8. 1795 pa so se odpravili k [[Slap Savica|slapu Savica]], na planini Dedno polje ter Ovčarijo. Po obisku pri Karlu Zoisu pa sta se Pinhak in Vodnik 20. avgusta povzpela proti Triglavu. V spomin na odpravo je nastala oda [[Vršac (pesem)|Vršac]],<ref name=":0" /> ki velja za odo slovenskemu gorskemu svetu. V njej je najverjetneje opeval 2194 metrov visok [[Vršac (gora)|Vršac]] pri Kanjavcu, ki se posledično imenuje Vodnikov Vršac.<ref>{{Navedi knjigo|title = Slovensko planinstvo - Slovene mountaineering|last = Mikša|first = Peter|publisher = Planinska zveza Slovenije|year = 2015|isbn = |location = |page = 18-19|cobiss = |url = https://www.academia.edu/9184579/Slovensko_planinstvo_Slovene_mountaineering}}</ref> Po zaslugi Zoisa in Vodnika se je Triglav pričel dojemati kot simbol slovenstva. Iz njunega dopisovanja pa je vidno, da je Valentin Vodnik pripomogel k nastanku Zoisovega popisa vseh pristopov in smeri na Triglav od leta 1775 do leta 1795. Zois je namreč imel natančne skice Triglava in je na njih lahko označeval, kateri vzponi so bili že opravljeni.<ref>{{Navedi revijo|url = https://www.academia.edu/11304528/Exploring_the_Mountains_Triglav_at_the_End_of_the_18th_Century|title = Exploring the Mountains – Triglav at the End of the 18th Century|last = Mikša|first = Peter|date = 2014|journal = Man, Nature and Environment 48, 202-215|accessdate = }}</ref>
Vodnik je bil prvi pravi posvetni slovenski pesnik, vendar pesništvo zavzema zelo majhen delež njegovega ustvarjanja. Prepoznaven je po [[alpska poskočnica|alpski poskočnici]]. Pomemben je tudi za razvoj slovenske proze. Prevajal in pisal je šaljive [[anekdota|anekdote]]. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Zanimal se je za [[arheologija|arheologijo]], [[numizmatika|numizmatiko]], [[rudarstvo]], [[železarstvo]], [[botanika|botaniko]] in [[ornitologija|ornitologijo]].
| |||