Christine de Pizan: Razlika med redakcijama

m
== Delo ==
 
Kot pisateljica se je ukvarjala s položajem žensk v družbi in se udeleževala številnih literarnih razprav. V njenem filozofskem pisanju in komentarjih se je zavzemala za žensko pravico do izobrazbe. V letih 1401-02 je bila vključena v ugledniaktualni literarni polemiki "Querelle duo ''[[Roman de la Rose."|Romanu Napisanao vRoži]]'', 13.alegorični stoletjupesnitvi izpodfrancoskega peresapesnika [[Jean de Meun|Jeana de Meuna]], Romanceki odpoveličuje Rose[[dvorna ljubezen|dvorno ljubezen]]. ''Roman o Roži'' prikazuje dvorno življenje, medtem ko kritično prikazuje ženske kot zapeljivke. Christine de Pizan je posebej nasprotovala uporabi vulgarnih izrazov v alegorični pesnitvi. V skladu z njo tudi plemenite ženske tistega časa niso uporabljale takšnega jezika. Njena kritika v glavnem izhaja iz prepričanja, da je Jean de Meun namenoma obrekoval ženske skoziv razpravljalnatem besediladelu.
 
Glavno vprašanje je bilo neupravičeno obrekovanje žensk v literarnih besedilih. Ta spor je pomagal vzpostaviti njen ugled ženske intelektualke, ki se lahko učinkovito uveljavlja in brani svoje trditve v literarni sferi, kjer prevladujejo moški.
 
Christine de Pizan je k retorični tradiciji prispevala kot ženska, ki je s svojimi prepričevalnimi strategijami, ki so jih preučevali tudi retorični učenjaki, delovala proti prevladujočim pogovorom tistega časa. Uspešno je ustvarila svojo govorniško identiteto in s tem pozivala k večji vključenosti žensk v družbo, opogumljala vse ženske k delovanju proti ženskim sovražnikom in jih spodbujala k izobrazbi. Vplivala je tudi na poznejše aristokratske humanistke kot sta [[Battista Sforza]] in Vittori[[Vittoria Colonna]], da so se dobro izobrazile.
 
Srednjeveški pogled na družbo ni dopuščal napredka po družbeni lestvice, saj so imeli ljudje, rojeni v določen sloj dolžnoststan, da izpolnijo dolžnosti, ki jih ta sloj od njih zahteva. Christine de Pizan pa je verjela v urejeno družbo, kjer ima vsak, ni pomembno, iz katerega sloja ali spola je, možnost napredovati. Prav tako so njene argumente, da so ženske intelektualno in socialno enakopravne moškim, videli kot grožnjo.
 
Nekateri so trdili, da je Christine de Pizan začela svojo literarno kariero s petjem, sama v svoji sobi, in jo končala s klicanjem na javnem trgu. Pustila je vpliven odtis na področju retoričnih diskurz v sicer moškem literarnem polju. Zapustila je enainštirideset pesniških del in več proznih knjig. Njena proza, zaradi njenega širokega znanja in interesov ni za splošnega bralca, saj je slogovno zapletena. Francoska filozofinja [[Simone de Beauvoir|Simone]] de Beauvoir je leta 1949 v ''To épître au Dieu d'Amour'' o tem napisala: "Prvič vidimo žensko ki prevzame svoje pero v obrambi svojega spola".
 
 
== Prozna dela ==