Švicarska garda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 51:
 
== Zgodovina ==
[[Slika:Perugini9.jpg|200px150px|sličica|desno|Švicarski gardist iz sredine 19. stoletja]]
Zgodovina švicarske garde sega v čas [[Renesansa|renesanse]] in najemniških vojsk. V tistem času so imeli [[Kantoni Švice|švicarski kantoni]] populacijo, ki je presega 50.000 prebivalcev. Ker je število prebivalcev presegalo ekonomske zmožnosti kantonov je prihajalo do revščine in lakot. Edini izhod iz slabega ekonomskega položaja je bila emigracija ter eden izmed najbolj dobičkonosnih služb v tistem času, služiti kot najemniški vojak. Za to nalogo je bilo v kantonih sposobnih okoli 15.000 moških, ki jih je novačila, plačevala in nadzirala [[Švicarska konfederacija|Konfederacija kantonov]]. Šlo je za sezonsko delo s katerim so najemniki zasluži dovolj, da so preživeli zimske mesece. Vojska je bila ena najboljših tistih časov, temeljila je na [[Pehota|pehoti]] z zelo malo [[Konjenica|konjenice]] in skoraj nič [[Topništvo|topništva]]. Skrivnost njihovega uspeha v boju je bila posebna pehotna taktika ter red in disciplina. Največji odjemalki uslug kantinskih najemniških vojakov sta bili Francija in Španija. Največji vtis so naredili na francoskega kralja Ludvika XI, ko se je 1.500 švicarskih vojakov pri Baslu uprlo dvajsetkrat večji vojski. Med kantoni in Francijo je bilo sklenjeno tudi posebno zavezništvo v katerem so kantoni Franciji zagotavljali med 6.000 do 16.000 vojakov medtem, ko je [[Francija]] kot močna evropska država kantonom zagotavljala varnost.
 
Vrstica 59:
 
Pred prvo veliko preizkušnjo so bili gardisti postavljeni leta 1527 med t.i. četrto plenitvijo Rima. Takrat je vojaka pod vodstvom Karla V. Habsburškega napadala Rim ter ga oplenila. Maloštevilna švicarska garda se je 6. maja v bližini [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike Sv. Petra]] zoperstavila napadalcem ter tako [[Papež Klemen VII.|Papežu Klemenu VII.]] omogočila, da je preko skrivnega prehoda pobegnil v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]]. V spopadu z najemniki kralja Karla V. je umrlo 147 od 189 švicarskih gardistov. Preživeli so le tisti, ki so varovali papeža med begom v Angelski grad.
[[Slika:Gardes suisses 1939.JPG|200px150px|sličica|desno|Švicarska garda leta 1939]]
Švicarska garda je varovala papeža tudi v naslednjih turbolentnih stoletjih in desetletjih. Leta [[1874]] Švicarska konfederacija z ustavo prepovedala najemniške vojske leta [[1927]] pa je prepovedala, da bi se švicarski državljani vključevali v druge vojske. Izjema je bila švicarska papeška garda. Po združitvi Italije ter koncu Papeške države leta 1870 in ukinitvi papeške vojske je švicarska garda ostala edina oborožena sila Vatikana. Njene glavne naloge so postale varovanje Papeža, Vatikana in [[Papeška palača Castel Gandolfo|papeške rezidence Castel Gandolfo]] z leti pa je garda začela vedno bolj prevzemati ceremonialne in protokolarne naloge. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in nemško okupacijo [[Rim]]a je Švicarska garda skupaj s palatinsko in plemiško gardo varovala Vatikan pred morebitnim nemškim vdorom ter kaotičnimi razmerami ki so vladale izven vatikanskih zidov. Po [[Drugi vatikanski koncil|drugem vatikanskem koncilu]] je [[Papež Pavel VI.]] z reformami v cerkvi ukinil palatinsko in plemiško gardo ohranila se je le švicarska garda.
 
Vrstica 69:
 
== Danes ==
[[Slika:Archbishop Georg Ganswein and President Obama.jpg|250px|sličica|desno|Švicarski gardisti med obiskom ameriškega predsednika Obame]]
Gardist lahko postane vsak švicarski državljan katoliške veroizpovedi, ki je služil vojaški rok v švicarski vojski ter ni zagrešil kaznivih dejan. Končano mora imeti visoko šolo visok mora biti minimalno 174 cm ter star med 19 in 30 let. Žensk ne sprejemajo med gardiste čeprav v prihodnosti dopuščajo tudi to možnost. Služba gardista traja od 2 do 25 let. Prisega novih gardistov poteka vsako leto [[6. maj]]a (dan plenitve Rime leta 1527) v Vatikanu na dvorišču San Damaso. Gardisti so v času služenja nameščeni v Vatikanu, zaradi pomanjkanja prostora je zaželjeno, da nimajo družin.
 
Vrstica 83 ⟶ 84:
 
Uniforme za gardiste izdeluje vatikanski krojač in so narejene individualno za vsakega gardista posebej.
 
<center>
<gallery>
Slika:Swiss Guard- LobozPics.jpg
Slika:Swiss Guardsman in regular duty uniform.jpg
Slika:Swiss Guards in Vatican 03.JPG
Slika:Vatican guard at the St. Peter's Cathedral.jpg
Slika:Swiss guard Vatican City.jpg
Slika:Anciens gardes suisses pontificaux à Lausanne 10.jpg
Slika:Swiss guard inside saint peter dome.jpg
</gallery>
</center>
 
== Oborožitev ==
[[Slika:Waffensammlung Armeria.JPG|250px|sličica|desno|Orožarna švicarske garde]]
[[Slika:Rom, Vatikan, Soldat der Schweizer Garde 1.jpg|200px|sličica|desno|Glavna oborožitev gardista na straži je helebarda]]
Čeprav švicarski gardisti s svojo obleko in oborožitvijo dajejo videz kakor, da so prišli iz nekega drugega obdobja v zgodovini, videz vara. Gre za dobro usposobljeno in oboroženo vojaško enoto. Najpogosteje jih je videti oborožene z helebardami in meči. Čeprav so vešči uporabe tudi tega za naše čase starega orožja, gre za orožje ki se uporablja le v ceremonialne namene in je bolj ali manj turistična atrakcija. Sodobna oborožitev gardistov se nahaja v orožarni znotraj vojašnice švicarske garde. Orožarna je izredno dobro založena, v njej pa je možno najti orožje iz časa časa renesanse pa vse do sodobnega najnovejšega avtomatskega orožja.