Švicarska garda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
{{drugipomeni}}
[[Slika:Rom, Vatikan, Soldaten der Schweizer Garde.jpg|thumb|Švicarske garda]]
'''Švicarska garda''' oz. papeška švicarska garda (Nemško: Päpstliche Schweizergarde, Francosko: Garde suisse pontificale, Italijansko: Guardia Svizzera Pontificia Pontificia Cohors Helvetica ali Cohors Pedestris Helvetiorum a Sacra Custodia Pontificis ) je majhna oborožena sila [[Vatikan]]a zadolžena za varovanje [[Papež]]a, [[Apostolska palača|apostolske palače]] in vhodov v Vatikan. Garda je bila ustanovljena [[22. januar]]ja [[1506]] z prihodom prvih 150 švicarskih [[najemnik]]ov v Vatikan. Prvi večji spopad je garda doživela [[6. maj]]a [[1527]] med četrto [[Plenitev Rima|plenitvijo Rima]]. V neenakem spopadu z najemniki Karla V. Habsburšekga so padli skoraj vsi gardisti s tem pa so opravili svojo naloga saj so [[Papež Klemen VII.|Papežu Klemenu VII]]. omogočili beg iz Vatikana. V moderni dobi se je garda omejila bolj na ceremonialno vlogo. Po neuspelem atentatu na [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla II.]] leta [[1981]] je bilo danega več poudarka na borilnih veščinah in uporabi ročnega strelnega orožja. Švicarska garda je danes najstarejša in hkrati najmanjša oborožena sila na svetu in hkrati edina skupina najemniških vojakov v skladu s švicarsko in vatikansko zakonodajo.
== Zgodovina ==
Zgodovina švicarske garde sega v čas [[Renesansa|renesanse]] in najemniških vojsk. V tistem času so imeli [[Kantoni Švice|švicarski kantoni]] populacijo, ki je presega 50.000 prebivalcev. Ker je število prebivalcev presegalo ekonomske zmožnosti kantonov je prihajalo do revščine in lakot. Edini izhod iz slabega ekonomskega položaja je bila emigracija ter eden izmed najbolj dobičkonosnih služb v tistem času, služiti kot najemniški vojak. Za to nalogo je bilo v kantonih sposobnih okoli 15.000 moških, ki jih je novačila, plačevala in nadzirala [[Švicarska konfederacija|Konfederacija kantonov]]. Šlo je za sezonsko delo s katerim so najemniki zasluži dovolj, da so preživeli zimske mesece. Vojska je bila ena najboljših tistih časov, temeljila je na [[Pehota|pehoti]] z zelo malo [[Konjenica|konjenice]] in skoraj nič [[Topništvo|topništva]]. Skrivnost njihovega uspeha v boju je bila posebna pehotna taktika ter red in disciplina. Največji odjemalki uslug kantinskih najemniških vojakov sta bili Francija in Španija. Največji vtis so naredili na francoskega kralja Ludvika XI, ko se je 1.500 švicarskih vojakov pri Baslu uprlo dvajsetkrat večji vojski. Med kantoni in Francijo je bilo sklenjeno tudi posebno zavezništvo v katerem so kantoni Franciji zagotavljali med 6.000 do 16.000 vojakov medtem, ko je [[Francija]] kot močna evropska država kantonom zagotavljala varnost.
Kljub temu, da je bila švicarska garda v osnovi najemniška vojska ni bila podrejena najemniku temveč Konfederaciji kantonov. Konfederacija si je tako pridržala pravico, da je lahko vojsko umaknila kadar koli je želela. Vojska je bila popolnoma samostojna s svojimi pravili, zastavami, oznakami in sodiščem. Poveljevanje je potekalo v domačem jeziku za enote pa so veljali zakoni kantona iz katerega so izvirale.
Dober glas o švicarski gardi je prišel tudi na ušesa [[Papež Sikst IV.|Papeža Siksta IV.]], ki je leta [[1497]] s Konfederacijo kantonov sklenil pogodbo o najemu švicarskih vojakov. V Vatikanu pa je za ta namen postavil vojašnico. Pogodbo je obnovil [[Papež Inocenc VIII.]]. Med t.i. [[Italijanske vojne|italijanskimi vojnami]] so bili švicarski vojaki stalnica na bojišču, bojevali so se na strani vseh udeležencev v spopadu. O njihovi slavi se je na lastne oči prepričal tudi [[kardinal]] Giuliano della Rovere, bodoči [[Papež Julij II.]] In ko je ta leta [[1503]] postal papež je Konfederacijo kantonov prosil za stalno namestitev 200 švicarskih najemnikov v Vatikanu. Prošnja je bila ugodena in 22. januarja 1506 je v Vatikan prišlo prvih 150 najemnikov od skupaj 200.
Pred prvo veliko preizkušnjo so bili gardisti postavljeni leta 1527 med t.i. četrto plenitvijo Rima. Takrat je vojaka pod vodstvom Karla V. Habsburškega napadala Rim ter ga oplenila. Maloštevilna švicarska garda se je 6. maja v bližini [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike Sv. Petra]] zoperstavila napadalcem ter tako [[Papež Klemen VII.|Papežu Klemenu VII.]] omogočila, da je preko skrivnega prehoda pobegnil v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]]. V spopadu z najemniki kralja Karla V. je umrlo 147 od 189 švicarskih gardistov. Preživeli so le tisti, ki so varovali papeža med begom v Angelski grad.
Švicarska garda je varovala papeža tudi v naslednjih turbolentnih stoletjih in desetletjih. Leta [[1874]] Švicarska konfederacija z ustavo prepovedala najemniške vojske leta [[1927]] pa je prepovedala, da bi se švicarski državljani vključevali v druge vojske. Izjema je bila švicarska papeška garda. Po združitvi Italije ter koncu Papeške države leta 1870 in ukinitvi papeške vojske je švicarska garda ostala edina oborožena sila Vatikana. Njene glavne naloge so postale varovanje Papeža, Vatikana in [[Papeška palača Castel Gandolfo|papeške rezidence Castel Gandolfo]] z leti pa je garda začela vedno bolj prevzemati ceremonialne in protokolarne naloge. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in nemško okupacijo [[Rim]]a je Švicarska garda skupaj s palatinsko in plemiško gardo varovala Vatikan pred morebitnim nemškim vdorom ter kaotičnimi razmerami ki so vladale izven vatikanskih zidov. Po [[Drugi vatikanski koncil|drugem vatikanskem koncilu]] je [[Papež Pavel VI.]] z reformami v cerkvi ukinil palatinsko in plemiško gardo ohranila se je le švicarska garda.
Po neuspelem atentatu na Papeža Janeza Pavla II. leta [[1981]] je bilo danega več poudarka na borilnih veščinah in uporabi ročnega strelnega orožja. Leta [[1988]] je gardo pretresel umor v katerem je gardist ubil poveljnika švicarske garde ter potem storil samomor.
Leta [[2006]] je papeška švicarska garda praznovala petstoto obletnico svojega obstoja. Ob tem dogodku se je 80 nekdanjih gardistov peš odpravilo iz švicarskega mesta Bellinzona do Vatikana. Šestega maja tega leta je priseglo 33 novih gardistov, prisega je potekala na stopnicah bazilike Sv. Petra kjer je potekal zadnji boj gardistov leta 1527 in ne na dvorišču San Damaso kot je v navadi.
Januarja [[2014]] je papež Frančišek z ukazom odslovil dotedanjega poveljnika garde ter ga nadomestil z namestnikom. Vzrok naj bi bila nesoglasja v gardi.
== Danes ==
Gardist lahko postane vsak švicarski državljan katoliške veroizpovedi, ki je služil vojaški rok v švicarski vojski ter ni zagrešil kaznivih dejan. Končano mora imeti visoko šolo visok mora biti minimalno 174 cm ter star med 19 in 30 let. Žensk ne sprejemajo med gardiste čeprav v prihodnosti dopuščajo tudi to možnost. Služba gardista traja od 2 do 25 let. Prisega novih gardistov poteka vsako leto [[6. maj]]a (dan plenitve Rime leta 1527) v Vatikanu na dvorišču San Damaso. Gardisti so v času služenja nameščeni v Vatikanu, zaradi pomanjkanja prostora je zaželjeno, da nimajo družin.
Trenutno ima [[garda]] 4 [[častnik]]e, 23 [[podčastnik]]ov, 70 [[helebardir]]jev, 2 [[bobnar]]ja in 1 [[kaplan]]a. ▼
Danes je papeška švicarska garda najmanjša in ena izmed najstarejših oboroženih sil na svetu. Po letih jo prekašata le osebna garda britanskih monarhov (Yeomen of the Guard) ter prvi kraljevi regiment španske vojske (1st Kings Immemorial Infantry Regiment).
Naloga Švicarske garde je zagotavljanje varnosti (nadzor obiskovalcev, varnostne naloge, varovanje oseb, straža) ter ceremonialne naloge (protokol, obiski, svete maše,....). Glavna naloga gardistov je varovanje Papeža in prebivalcev Vatikana. Ostale naloga pa so: spremljanje Papeža na potovanjih, varovanje kardinalov med volitvami novega Papeža, varovanje vhodov v Vatikan ter izvajanje ostalih varnostnih in ceremonialnih nalog.
▲Trenutno ima [[garda]] 4 [[častnik]]e, 23 [[podčastnik]]ov, 70
* [[katolik]]▼
== Uniforme ==
Uniforme švicarske garde so najbolj znane vojaške uniforme na svetu. Zamislil si jih je nekdanji poveljnik švicarske garde Jules Repond ([[1910]]-[[1921]]) v uporabo pa so prišle leta [[1914]]. Garda ima več različnih tipov uniform najbolj znana je t.i. gala uniforma, ki z posebnim krojem ter modrimi, rumenimi in rdečimi črtami daje videz [[Renesansa|renesančnega obdobja]]. Barve uniforme so tradicionalne barve družine [[Medičejci|Medičejcev]]. Gala uniforme so namenjene ceremonialnim in protokolarnim dogodkom. Pri vsakdanjih dolžnosti gardisti uporabljajo bolj funkcionalne modre uniforme z belim ovratnikom, rjavim pasom ter črno [[Baretka|baretko]].
Vojaki in poddesetniki nimajo nobenih oznak, razlikujejo se le po obliki [[Helebarda|helebard]]. [[Desetnik]]i imajo rdečo oznako na obleki od ostalih pa se razlikujejo tudi po drugačni helebardi. Vsi imajo na čeladah rdeča peresa. Vodniki imajo enak kroj obleke le da je ta drugačne barve. Zgornji del je črn z rdečimi črtami na rokavih ter rdečimi hlačami. Na čeladi imajo rdeča peresa od ostalih vojakov pa se razlikujejo tudi po zgornjem delu oklepa na katerem je drug vzorec. [[Častnik]]i imajo popolnoma rdečo uniformo ter drugačen kroj hlač. Oboroženi so s [[Sablja|sabljo]] na čeladah imajo peresa škrlatne barve izjema je poveljnik ki ima peresa bele barve. Njihov zgornji del oklepa je temnejše barve z zlatim vzorcem, oklep je za razliko od vojakov pokriva tudi roke do zapestja. Glavni pokrivali vojakov sta črna baretka ter čelada morion s peresi, ki pa se uporabljal le ob ceremonialnih dolžnostih.
Uniforme za gardiste izdeluje vatikanski krojač in so narejene individualno za vsakega gardista posebej.
== Oborožitev ==
Čeprav švicarski gardisti s svojo obleko in oborožitvijo dajejo videz kakor, da so prišli iz nekega drugega obdobja v zgodovini, videz vara. Gre za dobro usposobljeno in oboroženo vojaško enoto. Najpogosteje jih je videti oborožene z helebardami in meči. Čeprav so vešči uporabe tudi tega za naše čase starega orožja, gre za orožje ki se uporablja le v ceremonialne namene in je bolj ali manj turistična atrakcija. Sodobna oborožitev gardistov se nahaja v orožarni znotraj vojašnice švicarske garde. Orožarna je izredno dobro založena, v njej pa je možno najti orožje iz časa časa renesanse pa vse do sodobnega najnovejšega avtomatskega orožja.
'''Tradicionalno orožje'''
* gumijevka
* [[helebarda]]
* [[flamberg]]
* kiras (oklep brez rokavov)
'''Orožje vzeto iz uporabe'''
* puška Vetterli
* [[Karabiner 98k]]
* Dreyse M1907
* Suomi KP/-31
* SIG MKMO
* Karabiner K31
'''Moderno orožje'''
* SIG Sauer P220
* [[Glock]]
* Steyr TMP
* [[Heckler & Koch MP5]]
* Heckler & Koch MP7
*[[SIG 550]]
* SIG 552
== Glej tudi ==
Vrstica 34 ⟶ 76:
* [http://militaryhistorynow.com/2014/12/08/the-popes-private-army-10-cool-facts-about-the-vaticans-swiss-guards/ 10 zanimivosti Švicarske garde] {{ikona en}}
* [http://www.guns.com/2014/04/13/guns-swiss-guard/ Orožje švicarske garde] {{ikona en}}
{{Portal-Vojaštvo}}
[[Kategorija:Vatikan]]
| |||