Lirski subjekt: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Lirski subjekt''' je tisti, ki govori nedialoško lirsko besedilo: ki izraža svoje občutja ("Jenjale so bolečine, / ki jih trnje obudi; / rana v srcu pa ne mine, / vedno huje krvavi", Jenko, ''Obujenke'' IV), doživetja (Aškerčev cikel ''Iz popotnega dnevnika''), spoznanja ("Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, / od nje nas ne dokup'jo kupi zlata /.../ Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta /.../ da smrtna žetev vsak dan bolj dozori", Prešeren, ''Memento mori''), nazore ("Kako / bit' hočeš poet in ti pretežko / je v prsih nosit al' pekel al' nebo", Prešeren, ''Pevcu''). Pogosto se izraža v prvi osebi, največkrat v ednini, redkeje v množini ("Jutri gremo v napad. / Glej, kako globoko je nebo!", Matej Bor), lahko se izraža tudi v tretji osebi ("Jezike vse Evrope je učene/ govoril", Prešeren, grobni napis ''Matiju Čopu'') ali v drugi. Predstavlja ali resnično osebo (Prešeren v ''Sonetnem vencu'', v ''Sonetih nesreče, v Zdravljici, V spomin Andreja Smoleta'') ali pa je izmišljen, fikcijski, eno in drugo pa je zgolj iz pesmi težko ugotoviti. Trditev, da je lirski subjekt vedno in načelno fikcijski, je napačna.
Katera besedila lirski subjekt imajo in katera so brez, je odvisno od definicije lirike, to pa mdr. definiramo glede na prisotnost lirskega subjekta, zato se v mejnih primerih vrtimo v krogu. Prešernova ''Turjaška Rozamunda'' nima lirskega subjekta, ker je epska in ne lirska pesem, mejne pa so dialoške pesmi kot Prešernova ''Železna cesta'' in verzificirani aforizmi kot Prešernov ''Abecedar'' ("Slovenci, ako čakate slovarja, / ne čakajte ga od abecedarja").
V drugosebnih besedilih je lirski subjekt dveh vrst: kadar z drugo slovnično osebo meri nase, je prisoten izrecno; kadar pa meri na drugega, je skrit ("Sama spiš. Tudi to se včasih dogaja. /.../ Vsega se spominjaš: zemlje, morja in neba. /.../", Aleš Debeljak, ''Sama spiš'', zbirka Minute strahu).
== Izvir govora lirskega subjekta ==
Pri tradicionalni liriki subjekt najpogosteje govori iz svojih doživetij, zaznav, spominov in razmišljanj. V modernejši liriki je govor pogosteje plod domišljije, asociacij in podzavesti. Lahko pa izvira tudi iz igre z jezikom in je torej zgolj besedna igra.</br>
== Tipologija lirskega subjekta po Wolfgangu Kayserju ==
Vrstica 71 ⟶ 74:
=== Osebni lirski subjekt ===
Subjekt skozi besedilo doživljamo kot živo osebo, a ga ne moremo povsem enačiti z avtorjem.</br>O Vrba! srečna, draga vas domača,</br>kjer hiša mojega stoji očeta;</br>de b' uka žeja me iz tvojga svéta</br>speljala ne bila, goljfiva kača!</br>([[France Prešeren|France Prešeren]])</br>
=== Nadosebni lirski subjekt ===
| |||