Lizocim: Razlika med redakcijama

'''Lizocim''' (imenujejo ga tudi '''muramidaza''') je [[encim]] [http://www.expasy.org/cgi-bin/nicezyme.pl?3.2.1.17 (EC 3.2.1.17)], ki deluje [[bakterija|protibakterijsko]] s tem, da [[katalizator|katalizira]] cepitev [[kemijska vez|vezi]] med dvema [[monosaharid]]nima enotama v bakterijski steni, s tem pa uniči strukturno integriteto [[celična stena|celične stene]]. Najdemo ga v [[solza]]h in [[nos]]ni [[sluznica|sluznici]] in deluje kot naravni [[antibiotik]]. V [[jajce|jajčnem]] beljaku ščiti [[ptič]]ji [[zarodek]] pred okužbo.

Sestavlja ga okrog 130 [[aminokislina|aminokislinskih]] ostankov; med njimi je veliko [[baza|bazičnih]], tako da ima lizocim nenavadno visoko [[izoelektrična točka|izoelektrično točko]]. Zaradi te lastnosti ga je mogoče [[izolacija|izolirati]] na enostaven način. Poznamo več različic tega encima. Najbolj je preučen lizocim iz [[jajčni beljak|jajčnega beljaka]]. Odkril ga je britanski bakteriolog [[Alexander Fleming]] leta [[1922]]. Varuje nas pred nevarnimi bakterijskimi okužbami in sicer tako, da razkraja bakterijsko [[ovojnica|ovojnico]]. Zagotavlja zaščito pred veliko različnimi po [[gram pozitivnost|gramu pozitivnimi]] bakterijami. Z aktivnim mestom se veže na šest zaporednih [[amino sladkor]]jev, ter hidrolizira β hidroliznoglikozidno vez med 1. [[ogljik|C]] atomom in N- [[acetilmuraminska kislina|acetilmuraminske kisline]]. Da reakcija poteče se mora vezati na vsaj šest sladkorjev v zaporedju. Vezavna mesta na [[protein]]u so: 35, 52, 62, 36, 101, 108. Velikost proteina je 14 kDa, struktura pa vsebuje 4α [[heliks]]e in 3β liste.