Bertrand Russell: Razlika med redakcijama

}}

 

Bertrand Arthur William Russell se je rodil 18. maja 1872 v Ravenscroftu, podeželjskem domu njegovih staršev gospoda in gospe Amberley. Njegovo življenje so že v zgodnjem otroštvu zaznamovale boleče izgube in tragedije. Pri šestih letih sta z bratom Frankom ostala kot siroti v oskrbi babice, izgubila sta tako starše kot sestro in dedka. Bertrand je bil deležen domačega izobraževanja s strani številnih učiteljev in se je že pri zelo zgodnjih letih začel zanimati za matematiko. Zaradi osamljenosti je velikokrat razmišljal o samomor, a ga je od tega odvračala matematika do katere je gojil prav posebno ljubezen. Njegovo življenje se je za vedno spremenilo, ko ga je brat Frank pri enajstih letih seznanil z delom grškega matematika in tako imenovanega "očeta geometrije" Euclidom. Pri petnajstih letih se je stalno ukvarjal z vprašanjem veljavnosti krščanske vere, katera se mu je zdela precej neprepričljiva. Pri teh letih je prišel tudi do zaključka, da svobodne volje ni in dve leti pozneje, da ni življenja po smrti. Pri osemnajstih letih po prebrani avtobiografiji Milla, odvrgel Aristotlevo "Prvo filozofijo" in opustil krščansko vero, v duhu katere ga je vzgojila babica.

 

Leta 1890 je Russllova izločenost končno ugledala konec, s tem ko se je vpisal na Cambridge, kjer je študiral matematiko. Tam si je kot inštruktorja izbral Roberta Rumseya Webba, seznanil se je z mlajšim Georgom Edwardom Moorom, nanj pa je precej vplival tudi  Alfred Whitehead, ki ga je predlagal za apostola Cambridge-a, tj. člana takrat pomembnega kluba najbolj vplivnih filozofov. Čisto navdušen nad razpravo s preostalimi člani tega kluba, se je poleg matematike začel zanimati tudi za filozofijo. Na univerzi je leta 1893 maturiral z odliko.

 

Leta 1894 se je kljub nasprotovanju babice poročil z Alys Pearsall Smith, a njun zakon je po sedmih letih začel razpadati. Ko je Russell prišel do odločitve za razvezo je pravzaprav kolesaril in potopljen v razmišljanje, je prišel do zaključka da žene ne ljubi več. Leta 1921 sta se po dolgem ločenem življenju, dokončno razšla tudi na papirju. Med tem obdobjem se je Russell zapletal z večimi ženskami, med drugim tudi z gospo Ottolino Morrell in igralko Constanco Malleson. Pozneje se je še trikrat poročil.

 

Skupaj z učiteljem Dr. Whitehousom, prijateljem Moorom in Fregejem velja za ustanovitelja analitične filozofije. Obenem pa je poznan tudi kot politični aktivist, ki je vodil britanski upor proti idealizmu.

 

Leta 1950 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

 

Umrl je 2. februarja leta 1970 v Walesu. V zgodovini je bolj zapisan kot protivojni zagovornik, kot filozof ali matematik.

 

German Social Democracy, 1896

 

Unpopular Essays,1950

 

Filozofija logičnega atomizma, 1979

 

Modrost zahoda:zgodovinski pregled zahodne filozofije v njenem družbenem in političnem okviru, 1977

 

O naravi resnice in neresnice, 2004

 

Ločitev znanosti in kulture, bilo je...; 1996

 

Bertrand Russell. internet.1997-2007.Dostopno na naslovu: <nowiki>http://plato.stanford.edu/entries/russell/</nowiki>