Redakcija: 17:34, 23. november 2015 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.449 urejanj m removed Category:Ljudske pesmi using HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:55, 12. februar 2016 uredi razveljavi Viki11rodno (pogovor \| prispevki) 483 urejanj m dodal Štreklja in malo uredil Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{slog\|razlog=slogovna pravila}} '''Slovenske ljudske pesmi''' so se razvijale iz preprostih ljudskih napevov, ki so se s časom nadgrajevali, spreminjali, ~~oblikovale~~in sonato seoblikovali v mnogotere različice ~~napevov~~napeve. Še izrazitejši pretok pesmi in zgodb pa se je povečal, ko ~~se je začelo tlačanstvo rahljati in~~ so se ljudje začenjali seliti. Te so v največji meri prenašali potujoči [[Pevec\|pevci]] ter [[Godec\|godci]], pa tudi [[vojak]]i, študenti in [[Rokodelec\|rokodelci]]. Peli in igrali so jih ob raznih tradicionalnih praznikih, kot so [[Kupalo]], [[Jurjevo]], [[Koledo]] ali ob družabnih dogodkih, kot so [[Ženitev\|ženitovanja]], [[Sedmina\|sedmine]], [[Veselica\|veselice]], [[Sejem\|sejmi]], [[martinovanje]], [[pust]]ovanje in ob zaključkih večjih [[Kmečko delo\|kmečkih del]]; takrat so opevali [[žetev]], [[Košnja\|košnjo]], [[Sečnja\|sečnjo]], [[Mlatenje žita\|mlačvo]], [[oranje]], [[trgatev]], [[ličkanje]] .. Slovenske ljudske pesmi so po motivih primerljive z ostalimi slovanskimi ljudskimi pesmimi. <br />Tudi razni [[skladatelj]]i so napisali mnoge pesmi, ki so kasneje ponarodele. Takšne so npr. pesmi; '''''Slovenec sem''''', '''''Kje so moje rožice''''', '''''Kje so tiste stezice''''' in druge, ki je napisal [[Gustav Ipavec]], kasneje pa so doživele med ljudskimi pevci razne priredbe. V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli že zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z [[dialekt]]om krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. Staro slovensko ljudsko petje oživlja slovenski ansambel [[Trotamora]].▼ V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli še zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z [[dialekt]]om krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. V 19. stoletju se je začelo zbiranje slovenskih ljudskih pesmi (poleg ostalega ljudskega izročila). Najpomembnejše pionirsko delo je opravil [[Karel Štrekelj]] s knjigo Slovenske narodne pesmi, ki jo je izdal v več zvezkih konec 19. in v začetku 20. stoletja. Kasneje je bila Štrekljeva zbirka ljudskih pesmi še večkrat ponatisnjena. V 20. stoletju je veliko ljudskih pesmi zbrala in izdala tudi etnologinja [[Zmaga Kumer]]. ==Slovenske ljudske pesmi ki so peli v 19. in 20. stoletju==▼ ▲~~<br~~Ponarodele ~~/>Tudi~~pesmi ~~razni~~niso ~~[[skladatelj]]i~~isto sokot ~~napisali mnoge~~ljudske pesmi,. ~~ki so kasneje~~Takšne ponarodele. ~~Takšne~~pesmi so npr. pesmi; '''''Slovenec sem''''', '''''Kje so moje rožice''''', '''''Kje so tiste stezice''''' in druge, ki je napisal [[Gustav Ipavec]], kasneje pa so doživele med ljudskimi pevci razne priredbe. V 19. in 20. stoletju smo Slovenci imeli že zelo velik izbor ljudskih pesmi. Pesmi so po raznih krajih Slovenije prevzemale besedišče z [[dialekt]]om krajevnega jezika in tako je nastajala večja pestrost ter svojski zvok pesmi. Staro slovensko ljudsko petje oživlja slovenski ansambel [[Trotamora Slovenica]]. ▲==Slovenske ljudske pesmi ~~ki so peli v~~iz 19. in 20. ~~stoletju~~stoletja== Leta 1910 je [[Janko Žirovnik]] nabral ljudske pesmi in izdal drobno knjižico v ki je uredil del pesmi, ki so jih peli Slovenci ob raznih prilikah, knjižica ima naslov '''''Narodne pesmi z napevi'''''- (za štiri enake glasove). Naslovi teh pesmi so deloma povzeti spodaj: '''''Birt rajtengo piše''''', Vrstica 65 ⟶ 68: '''''San se šetao''''', '''''Svetla mu pukšica''''', ... === Partizanske pesmi === Vrstica 104 ⟶ 106: '''Ta božična pejsen''' (Jurij Dalmatin) '''Jutranja pesem''' (Adam Bohorič) ==Viri== Karel Štrekelj: ''Slovenske narodne pesmi'' (1895-1908) Kumer, Zmaga, idr.: Slovenske ljudske pesmi. 1. knjiga. Ljubljana: Slovenska matica, 1970 Kumer, Zmaga: Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi = Typenindex slowenischer Erzähllieder. Ljubljana : Sekcija za glasbeno in plesno narodopisje pri Inštitutu za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1974 Kumer, Zmaga: Pesem slovenske dežele. Maribor: Obzorja, 1975 Kumer, Zmaga: Slovenske ljudske pesmi Koroške. 1. knjiga - Kanalska dolina. Trst: Založništvo tržaškega tiska Celovec: Drava, 1986 Kumer, Zmaga: Slovenske ljudske pesmi Koroške. 2. knjiga – Ziljska dolina. Trst: Založništvo tržaškega tiska; Celovec: Drava, 1986 Kumer, Zmaga: Slovenske ljudske pesmi Koroške. 3. knjiga - Spodnji Rož. Celovec: Drava, 1992 Kumer, Zmaga: Slovenske ljudske pesmi Koroške. 4. knjiga - Zgornji Rož. Ljubljana: Kres, 1996 Kumer, Zmaga: Slovenske ljudske pesmi Koroške. 5. knjiga – Podjuna. Ljubljana: Kres, 1998 Kumer, Zmaga: Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica, 2002 ==Glej tudi== [[Ljudsko pesništvo]] [[Kategorija:Glasba]]

Slovenske ljudske pesmi: Razlika med redakcijama